ker so ožji rodbini resno zavdali virusi in bakterije in je tako nepričakovano odpadlo predoziranje s holesterolom na tradicionalni lokaciji v župniji marija nazaret, je bilo treba velikonočno košto scimprati doma … prvič, tko zares in from scratch … za začetek sem se spopadel s pirhi in je še kar šlo (vidi sliku), čeprav je imela vreča čebulnih olupkov na kilo skor enako ceno kot pljučna pečenka – en evr za zavoj, ki ni tehtal več kot 100 g … k sreči smo najlonke našli v bajti, drugače bi bila cena desetih pofarbanih jajetov precej huda … sicer sem probaval naredit rdeče in rjave in v ta namen ločeval rdeče čebulne olupke od rjavih, ampak končni rezultat je ta, da je ena serija pirhov bolj temna kot druga, kaj drugega se pa ni zgodilo … vzorec je kakopak od peteršilja, ker drugega šavja ni bilo pri roki … torej, s kapljami kristusove krvi, ki jo simbolizirajo pobarvana jaja smo opravili, z žeblji alzo hrenom tudi ne bo težav (malo s smetano, malo pa po koroško z jajci in bučnim oljem), s kristusom samim tudi ne bi smelo priti do zapletov, saj je chef šunko že kdaj zavil v testo … to, kako sem se spopadel z vendelininim receptom za trnovo krono, še posebej s stavkom potico pečemo eno uro do uro in pol, glede na to kakšen nadev imamo in kako visoko sega potica v modlu, pa je vredno posebnega zapisa, ki sledi ko bomo v šarkelj zarezali in – hofentlih – vzkliknili aleluja!…