najdražji

koliko je kakšna stvar vredna in koliko je zanjo vredno plačati, je tudi, če ne celo predvsem, v oštarijskem prehranjevanju zelo pomembna tema … obči ljudski dreamland je dežela, kjer se cedijo ogromni šnicli, ki naj kukajo vsaj dva centimetra čez rob krožnika … pizza pa vsaj osem, seveda ob upoštevanju predpogoja, da mora biti krožnik za pizzo velik kot feltne od hummerja … kaj torej določa drago/poceni oštarijo? … chef za merski inštrument raje kot obešanje na absolutne zneske priporoča premislek o stopnji zadovoljstva/nategnjenosti …
egzampli: osemurno divjanje pri slavcu ali večer med pikolovimi ekscentriki sta nominalno draga, a ker ne gre samo za obed, ampak za event, za performans, za teater, je izkušnja priceless … na popolnoma drugačen način je brez cene tudi žagovinasta, siva, postana, razpadajoča, žvečilna kvazi klobasa, ki so nama jo s fotrom oni dan vtaknili v malicasti pasulj v oštariji, ki se ji reče dvorec in sva se zaradi nje (pa tudi zaradi toplega pira) počutila kot dvorna norca, akoprav je malica stala bora dva evra in pol ali nekaj takega … da ne bo kdo zdaj rekel, da je malo denarja malo muzike, ker ni, saj kamionarski ribiči na ljubljanski tržnici za tri evre spečejo frišen file skuše, ki mu priložijo paradajzovo ali fižolovo solato in kos kruha, za kakšen cent čez pa še špricer z malvazijo … bottom line:  kar šteje je, ali je hrana pripravljena in postrežena z dolžnim spoštovanjem do tega, kar se kuha in do tistega, ki mu bo postrežena … lažjega srca plačam slavcu petdeset ali pa sto evrov, kot pa dvorcu dva ali pa enega … je pa seveda tudi res, da se ne pišem abramovič in da se vse skupaj tudi nekje konča … kje? verjetno v kateri od desetih restavracij, ki so se uvrstile na forbesovo lestvico najdražjih degustacijskih menijev … čeprav, hmmm … on a second thought: odšteti 250 dolarjev za 23 riht, ki jih poješ v podvodni maldivski restavraciji pa spet ni tako ogromno veliko, ane?

About these ads

7 thoughts on “najdražji

  1. Kakor pravijo Italijani – nikoli nisi tako bogat, da bi poceni kupoval. Seveda se to najverjetneje nanaša na materialne dobrine; saj veste kako je, če kupite kitajsko ponarejeno fruit of the loom majico in potem takšnih porabite na leto toliko, da vas pride dražje kakor če bi prvič segli globlje v žep. Pri hrani pa se ni za igrat, ker to posledično pomeni igranje z zdravjem in življenjem. Pridružujem se mnenju, da nima smisla jesti poceni pomij, privoščimo si, saj si zaslužimo.

  2. hja, desc, ker govoriš modro sicer potrjuješ starostni del svojega imena, ampak tečn pa res nisi, vsaj tokrat ne, hehe … sem pa – ker tudi sam nisem več rosno mlad – pozabil omeniti, da tudi veliko denarja nujno ne garantira kvalitete in zadovoljstva … pri po ta močnem slovencu poimenovani birtiji ob ljubljanici je že (bilo) tako …

  3. … v celoti se strinjam, v Ljubljani pa tudi širše praktično ni oštarij, ki bi ponujala enostavno hrano narejeno s spoštovanjem do hrane (pa četudi je samo pasulj) za ceno vsakodnevnega kosila. Kosila, ki jih ponujajo so sicer poceni toda brez okusa, razredčena, razkuhana, nametana na krožnik, samo da je dosti kalorij, ker pri nas kosijo le težkokategorniki? Pogrešam ponudbo, kot jo imajo naši sosedje, kjer lahko v vsakem bifeju dobiš dober “pannino”, v gostilnah pa okusna in pestra vsakodnevna kosila za normalno ceno. Mnja, poznam izjemo v Trnovem, kjer dobiš okusno kosilo za soliden denar.
    In strinjam se tudi, da je cena hrane relativna… samo, ne morem vsak dan zapravit 100 eurosov ali več, da bom dobro jedel, enkrat na mesec pa z veseljem!
    Vsi vemo, kje so vrhunske gostilne v SLO, imamo kar nekaj ocenjevalcev, kaj pa vsakodnevno kosilo, snack, dobra kava…

  4. ma, na primer pr Kellerju v Per Se, ta zadnem v tej grupici frajerjev, se ne zgodba zihr ne konca, ker ama ni sans da dobis mizo. sem sprobavu en teden in klicu ko budala vsak dan ob devetih zjutri… torej ni sans tud ce bi hotu tm pustit jurja za dva…minimalno z vsem alkoholom, davkom in tipm..hja amerika…, pa alko itak povzroci v takih primerih odpoved vseh financnih bremz in neizmernga macka naslednje jutro, ne glede na to kolk super je blo.
    za neki tacga das kes, za kaj drucga bi ga pa dal?

  5. hm, a te ni nč strah, da je keller v resnici killer, z govorno napačo? … al pa še slabše, kaj če je on v resnici kelner? …en teden teženja po telofonu ni dost, ti kr zdej poklič za nasledn let, pa še enga lončenga pujca si kup, pa začni notr metat dolarje: za vsakič, ko boš zanič jedel, vrži v pujsa tolk dolarjev, kolkr si plačal … zihr boš mel prej k u enmu letu od tega dost za davk pa tip pr kellerju? … aja, una reč na maldivih se mi je zdel apocen, dvesto dolarjev pa to … ampak jeba je, da morš prespat na tem atolu … kjer je samo hilotn, z najcenejšo sobo za 950 dolarjev … jupeee!

  6. ma tile majstori s kelnerjem na celu sprejemajo rezervacije samo ze en mesec vnaprej…zato taka agonija ob devetih zjutri – za rezervacijo cez 30dni. sej pol te prijazno dajo na cakalno listo in nkol ne poklicejo nazaj…
    pr teh cenah so vedno eni triki in hocs nocs zabijes mnogo vec kot si trezen pred jedaco in pijaco nameravu. verjamem pa da se v hiltonu na maldivih znajdes samo ce te briga kolk kej stane. tko da me res v bistvu preseneca, da je ta osterija tolk pocen…lahko bi mel se kako harpuno na mizi da bi direkt skoz lukno v steni kako ribo napicu…za to bi zihr lohk kasiral duplo, pa se vsakmu bi se super zdel… sam ribe bi mogl mal zadrogirat prej da bi se same na harpuno natikale..no ja sej pol ni dalec do kake virtualne realnosti…natakns si spegle pa strelas ribe pol jo pa na kroznik dobis. a si bral tist o out-of-body experience, glih je baje v Science objavljen..torej resna znanost. namrec da ti projecirajo kako enga tepejo po hrbtu vmes pa se tebe isto po hrbtu mlatjo. pol pa tebe ne udarjo unga ta projeciranga pa dirkt z macolo po hrbtu. in ti kolapsiras od bolecine. a? tko gre to.
    mogoce bi se s hrano dal kej tacga nardit… da bi na konc mel obcutek da si pojedu neki najboljsega..da dol pades..sam v bistvu pojedu nisi pa nc. za to bi lohk pomoje zakasiru take mastne pare… jebes maldive.

  7. hahaha, harpuna, stari, pa to je inovacija leta! … če odštejem customer satisfaction je upoštevanja vreden še prihranek pri ribičih in skladiščenju … za začtek bi lahko probali s paintballom … out-of-body virtulana reč ima pa še več potenciala, predvsem kot shujševalna metoda … potem pa res jebeš maldive, ker si si jih itak kupil …

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Change )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Change )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Change )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Change )

Connecting to %s