zakaj je tale carbonara nekaj posebnega?
odgovore popajte v komentarje, do jutri zjutraj … nagrada bo šla tistemu, ki bo prvi podal pravilen odgovor (ali mu bo po chefovi presoji najbližje) …
update/odgovor: hja, dobro ste se namatrali, a čisto pravilnega odgovora nisem dobil … še najbližje je bila majam v svojem prvem poskusu, citiram “sam ne mi rect, da si sam naredu spagette?!” … ne bom rekel, da sem sam naredil špagete (čeprav ideja ni slaba, hehe), ampak bom rekel, da sem sam naredil slanino … ker sem jo res, from scratch, od pujsovga bušija do tele hrustavke … podrobnosti sledijo, srečno nagrajenko pa čaka kilogram grobe soli iz piranskih solin v fensi pakungi, če se bo odločila za osebno predajo darila, pa bom primaknil še kos taiste slanine za njenega dedca …
november 20, 2008 at 12:16 popoldan |
ker je slanina cela in hrustljava in ker ni videt nobenega jaca ali smetane…
november 20, 2008 at 12:36 popoldan |
Ja, slanina ni sesekljana, ampak zgleda, da si jo postrani malo popekel… pa še surovo jajce gre prek, če se ne motim? Peteršilj?
november 20, 2008 at 12:54 popoldan |
“zakaj je tale carbonara nekaj posebnega?”
ker je zdajle v meni prebudila lakoto!
p.s.: odgovora, strokovnega, pa ne vem
november 20, 2008 at 3:32 popoldan |
sam ne mi rect, da si sam naredu spagette?!
november 20, 2008 at 4:28 popoldan |
Moj odgovor (preden sem prebrala ostale) je identičen Mojčinemu! Pravzaprav sem hotela napisati, če gre za shujševalno carbonaro (panceto vržeš podmiznemu smetalu!)
november 20, 2008 at 4:57 popoldan |
A je posuto s kakšnim žajbljem? Al kaj je ta drobir?
november 20, 2008 at 5:11 popoldan |
Ta carbonara je nekaj posebnega, ker si jo naredil ti, chef! Je pa takoj opazna slanina v velikih kosih, ne naseckana, ne najdem jajca (kot že nekateri pred mano) in zdi se mi, da je poprana. Se motim?
Se mi pa kljub pravkar napolnjenemu želodcu prav po pasje cedijo sline
november 21, 2008 at 1:03 am |
Piiiismu se vlece ta noooooc! Ja, nc, glede na to, da je zdej ze nov dan, da sem menjala lokacijo in da ze spet buljim v to carbonaro… si bom drznila se en poskus, pa tut ce bo mim… No, kaj pa ce…. kaj pa ce…. kaj pa ce ta slanina v bistvu sploh ni klasicna svinska slanina, ampak RACJA? Tipo “maigret de canard fumé”? Aaaaa?
november 21, 2008 at 8:51 am |
A si tko kot nenamenoma rudarji v starih časih posul z pepelom? aka saje / dim
november 21, 2008 at 9:30 am |
Dozdeva se mi, da ni posuta s poprom ampak nečim drugim. Menda je to to?
november 21, 2008 at 9:41 am |
Hm, da ne bom preveč splošen… V mislih imam seveda kakšno zelišče.
november 21, 2008 at 10:30 am |
Ja, hvala, hvala! Res je, jaz sem se prej kot v fotko zazrla v psiholoski profil avtorja: to je vendar clovek, ki hoce (in tut proba) vse sam nardit! From the scratch, kot se rece. Bravo.
november 21, 2008 at 11:25 am |
Panceta je na suho popražena, da ostane hrustljava, namesto pocaste hamburške slanine ali česa podobnega, hja, poper bo tisto in ne pepel, pa surovi rumenjaki s parmezanom ali pekorinom, v katere so bili streseni vroči špageti. Pa nobenih dišavnic …
Poznam še en podoben mega recept …
november 21, 2008 at 11:34 am |
evo … špil je pri koncu … kot piše v dodatku k zapisu četritamo majim, ostalim pa hvala za sodelovanje – je bilo kar prav, da ste se ukvarjali s slanino, ampak morali bi stopit korak nazaj – kako je slanina splon nastala …
november 21, 2008 at 2:00 popoldan |
A čahko zdaj dobimo kompleten recept? Prooosiiim! Vedno najdem kakega s sladko smetano, samo to ni ta pravo, a ne?
november 21, 2008 at 3:16 popoldan |
Sicer sem vse skupaj zamudila, lahko pa komentiram … takole: “Napo, ti si čist nor”
november 23, 2008 at 11:06 am |
no, recept za tapravo je pa danes v Odprti kuhinji Nedela… (če smem delat reklamo.. ma, saj si jo tudi ti zadnjič…)
november 23, 2008 at 11:39 am |
sicer pa, napo, nihče te ni še pohvalil: priden fant, si prav za ožent!!!
november 23, 2008 at 11:59 am |
emeta; bo!, vale: vem, mojcej1: a za carbonaro al za slanino?, mojcej2: to je pa chefica pogruntala že pred več kot šestimi leti
…
november 23, 2008 at 12:04 popoldan |
za carbonaro…
saj vem, najboljši so že zasedeni… najboljše pa tudi
november 24, 2008 at 1:30 popoldan |
pogledal v odprto kuhinjo, že včeraj pa v biblijo talijanske kuharije, knjigo cucchiao d’argento … recepta sta zelo podobna, razlika je le v tem, da italijanski skupaj s slanino praži cele stroke česna, ki jih potem, ko porjavijo vrže stran … jaz sicer zavoljo sočnosti vedno dodam še žlico ali dve sladke ali kisle smetane, chefica, ki pa ima rada bolj suhe špage, pa ne … dobri pa so oboji, garantiram!
november 25, 2008 at 2:02 am |
Ob sličici se me je polotila pohota. Tole je zame čisti porn.
Uganjevanje sem zamudila in pomirilo me je šele dejstvo, da maja ni prejela duplikata tele karbonare za nagrado. To bi mi pa uničilo!
november 25, 2008 at 10:02 am |
centri, ti imaš tako smolo s temilemi nagradnimi igrami, da si boš verjetno kmalu priborila nagrado za vztrajnost v obliki enega vabila na dish po tvojem izboru … ampak ne še danes
…
november 25, 2008 at 11:43 am |
Pa vedno kiksnem le za kak dan ali največ dva. No, saj priznam, da ne bi nikoli uganila, da si prašiča klal. Verjetno bi mi podrobnejša informacija o tem dejanju znala celo malce uničiti tek. A ne za karbonaro. Ta namreč vedno paše. Vsekakor sem z odgovorom dobila nekaj upanja. Še se bom trudila, zamujala in napačno uganjevala.
november 25, 2008 at 1:27 popoldan |
no, pa saj pujsa nisem klal … če bi ga, potem bi sledila še obširna poglavja o klobasah, šunkah itd, mi pa smo ostali samo pri slanini … aber never say never, hehe …