zlati silvo 2014 – call for entries

ljubljeno kruhovinsko občestvo!

kriza se je odločila, da ne bo popustila, mi pa ji bomo vsi skupaj dokazali, da smo še bolj perzistentni od nje! … ne le kruha in iger – v enačbo bomo vnesli (ok, nalili si bomo) še čistega vina in spoznali, kdo bo sebi in/ali svojim gostom za silverstrsko žurko ponudil najbolj izvirno/frajersko/spektakularno/odpičeno/okusno/skonceptualizirano/kalorično/žurersko/penečo/mastno/slastno/itd/vnesi-po-potrebi jed/hrano/večerjo … je namreč tako, da zlati silvo – sodeč po vizualni zasnovi, za katero se tudi tokrat zahvaljujemo kolegu groblerju – še nikoli ni bil v takšni vrhunski formi, kot letos … samo vidi ti njega:

ZlatiSilvo_2014_VelikaPorcija

pa pustimo leporečenje in leposličje in se posvetimo formalnim, paragrafskim dimenzijam razpisa … te so letos takele:

1. kruhinvino.com razpisuje nagradni natečaj zlati silvo 2014

2. natečaj je nediskriminatoren; sodelujejo lahko vse rastline, živali, ljudje, predmeti in objekti, bivši in bodoči člani in preiskovanci komisije za preprečevanje korupcije, bivši in bodoči selektor slovenske košarkarske reprezentance ter ostali, ki bodo do sobote, 4. januarja 2014, do 24.00 (cet) na elektronski naslov napo@kruhinvino.com poslali fotografijo in recept silvestrske jedi

3. tričlanska žirija natečaja kruh & vino (chefica & chef + do objave rezultatov anonimni ocenjevalec z izpričanim teoretičnim in praktičnim poznavanjem silvestrske prehranske tematike) bo izmed vseh prispelih fotk & receptov izbrala zmagovalca

4. zmagovalcu pripada častni naziv zlati silvo 2014, minljivi pokal v obliki flaše vina po izboru razpisovalca natečaja, in – če bo to želel – posebni zapis z intervjujem na kruhinvino.com

5. vse prispele fotke & recepti bodo objavljeni na kruhinvino.com, skupaj z imenom ali vzdevkom avtorja (vkolikor ne bo želel ostati anonimen)

6. kriteriji za izbor niso merljivi, vsekakor pa bodo subjektivni, pošteni, samostojni, neodvisni, suvereni in uravnoteženi, zato so vse odločitve končne in brezprizivne

7. natečaj se izvede ne glede na vse shujševalne kure, ribe, purane, prasce, divjačino, teleta in goveda ki začnejo veljati po novem letu

moto jej, moli, ljubi je suspendiran, zdaj velja samo: kuhaj, fotkaj, piši, pošlji, zmagaj! … ajt sa srečom!

dajanje hvale

da tam, na oni strani oceana,
se reče hvala in na mizo da purana
do zdaj smo vedeli samo iz filma,
dokler se včeraj ne zgodi večerja silna:

na trgu tam hrvatskem sredi mesta
v nadstropju tretjem se odvija fešta,
v pečici not tiči en tič (ko živ je bil, imel je sedem kil)
od črtove roké razkosan in razrezan
s hrustljavo kožo nas je vse razveselil!

purman

a to, kljub dimenzijam ptiča, ni bilo še nič;
v nujoriki izšolana gospodarica
na mizo res ogromnih dimezij
je tina tole dala iz zahvalnega še vica:

pire navaden in iz sladkega krompirja,
pa filo, brusnice, prtičke iz papirja,
fižole v smetano in moder sir vložene,
in koščke repe hrsk-hrsk zapečene

pa grejvi – omako vročo, gosto in dišečo;
za cuker dvignit in za dobro srečo -
se zdi le hip kasneje, a se skoraj svita -
marija nas predrami z magično besedo pita.

je ravno taka, kot da bi disney jo narisal
sem brž jo snedel in si usta obrisal,
ofrišal jezik z rizlingom iz oregona
lepo zahvalil se za vse, ker nisem mona.

naj pomni, kdor nad ‘merikanci nos zaviha,
da po večerji taki le težko se diha,
da prav je, da hvaležnost se praznuje
in da prijateljske vezi se v zvezde kuje!

življenje je igra …

… kuharija pa tudi! … vsaj takrat, ko po zelenem fantu prideta na vrsto za feštanje na domači brjači obe dekleti in mlajša med njima za ključno asociacijsko besedo določi igrišče in doda, da veljajo tudi igrice in igrače … in sva tastara dva za mizo zašpilala in zašpilila en niz štirih in za mizo zvabila veselo praznovalstvo … otvoritvena igriška partija je pripadla namizni verziji balinišča,

igrišče1

na katerem je vlogo peska opravila v pečici posušena mešanica moke, kneippove sladne kavovine, mletih lešnikov in štamprleta piva, kugle pa so bile tatarske, mocarelaste, rumenoparadajzne (razen balinčka, ta je bil rdeč) in cvetačnokroketne … ob igrišču so izralce spodbujale še minihlebčkaste makovke, na fotografiji pa lahko desno zgoraj vidiš tudi nogo tistega, kar je igrivo držalo vinsko spremljavo – gre za črne degustacijske kozarce v katere je potem gazda nalival vino iz v alufolijo zavitih flaš in kibical pivce, kaj da pijejo (dobri so bili, tako pivci, kot vinci) …
drugo igrišče je bilo – v skladu s zeit-und-platzgeistom – basketaško … smo se namreč spomnili ankedote, ki jo je care božidare pivskima recenzentoma iz prejšnjega zapisa zaupal v velikem intervjuju par let nazaj:

V: Če se še malo vrnemo na razmerja med ameriško in evropsko košarko. V nepozabni tekmi Jugoplastike proti moštvu Denver Nuggets leta 1990 vam je do zmage manjkalo zelo malo …
O: Takrat je Aca Nikolić pred tekmo pil kavo z Dougom Moejem, trenerjem Denverja. Povabila sta me, naj prisedem. In Aca, ki je bil tudi nabrit šaljivec, me je takoj pičil, češ da se pogovarjata, ali nas bo Denver premagal za 30 ali za 40 točk. Seveda mi je bilo jasno, da se heca, ampak Denver je bil takrat najbolj napadalna ekipa v NBA, ki je zlahka dajala po 120 točk. Odvrnil sem mu: »Profesor, evo! Če nas dobijo za 30 ali več, bom šel na sredino igrišča in pojedel žogo. Častna beseda, pojedel jo bom!« Sam pri sebi sem računal, da če me po štirih letih dela z ekipo nekdo premaga za 30 točk, se lahko takoj ubijem. Kje sem bil štiri leta? Kaj sem delal? Aca se je samo smejal … Nuggetse pa je rešil generalni sekretar FIBE Bora Stanković, ki je sodniku Jungebrandtu dajal navodila, da je piskal, kakor je pač piskal – uspelo mu je celo piskati prestop pri sodniškem metu. Pazi, prestop pri sodniškem metu!?

no, tole žogo

igrišče2

padlo v dišečo lužo iz hokaido buče, ingverja in kokosovega mleka bi zlahka snedel, saj je bila narejena iz škampovih repkov in pred cvrtjem povaljana v panko drobtinah, da o tem, da je prebodena z ostjo zlobnih in s pezo tisočletnih pričakovanj slovenskega naroda o medalji na velikem košarkarskem tekmovanju obremenjenih forumaških komentatorjev sploh ne govorim … tu je namreč že tretje igralo in v košarkarskem žargonu bi mu lahko rekli pick’n’roll, ampak ker slavljenki ob košarki bolj kot ne zavijata z očmi od dosade, smo ji raje po staromodno rekli ringlšpil a.k.a. vrtiljak:

igrišče3

na središčno os je postavljen pladenj z na žaru počasi pečenim/dimljenim kozjim stegnom, okrog pa so naložene vse sorte žavb, pomad, pestov, zosov, zelenjav, relišev in takih stvari, ki pomagajo narediti zavijanje koze v čapatije za še bolj zabavno in igrivo doživetje … tako da je čas kar hitro mineval in že je bil na vrsti igriv, a globoko v sebi zelo moralen in večno aktualen nauk:

igrišče4

človek, ne jezi se! … ker sta bili praznovalni dečvi dve, je tortni biskvit obložen z dvema – črnim in belim – čokoladnima moussoma, jezljivi gumi medvedki pa so se po poti iz borovničk selili iz ene kolekcije emendemsov na drugo … jezili se pa res nismo in se ne bomo, ker se imamo fajn in radi, naši dve bejbi pa še posebej … vse najboljše za najboljši!

čez 13 let vse prav pride

takole je s proslavljanji v našem gospodinjstvu: vsak še tako micen razlog za žur je dovolj velik razlog, da se žur dejansko tudi manifestira … ko pa gre za obletnice (še posebej skupne) vrhovnih dveh odgovornih oseb domačije pa feštanje tako ali tako sploh ne pride na glasovanje, ampak se ga izvede samoumevno, brez kakšnih velikih premislekov …
no, seveda se premišljuje (in to resno, poglobljeno in veliko) o tem kaj se bo jedlo in pilo … in tako se je ondan, trinajst let in en dan po nekem zelo pomembnem in lepem julijskem večeru, tovrstno premišljevanje udejanilo med svečami na domači b’rjači, kjer sta se chef in chefica v izmenjujočem se redosledu pogostila z v algi kombu mariniranem brancinu z wasabi majonezo in omako ponzu; z umamijastimi linguini z bučkami, jurčki, lisičkami in jajčevci; z brancinovim filejem, katerega olivnooljsko omačje je dalo skozi dvoparfumsko seanso (eno sous-vide z vanilijo, drugo v dimu zelenega čaja); pa z nadrobljenim kokosovim browniejem, ki se je v kozarcu izmenjeval s frišno figovo marmelado in iz sifona našpricano peno z meto naparfumane mešanice sladke smetane in ovčjega jogurta … kar vse se sliši dobro, vidi se pa še boljše:

festen kolaž k&v

in dokler ne obstajajo prenosniki občutij nama boste morali verjeti na besedo in sliko, da je bilo vse – z dodatkom belovinskega odkritja letošnje sezone, mlečnikovega cuveeja ana 2007 – tako finofajn, da je za zvočni pripis primeren samo en komad … pa valjda da na repeat, ane?! :-)

lojalnostni program

kdor mora vedeti, ve: žrebanje bo!
kdor hoče srečko, ve: pofočk v komentarje!
kdor ne ve, naj vseeno poskusi …

zaključujemo čez sedem dni, do takrat pa ne pozabi, kdo & kaj je tvoja prva kuhobložna ljubav … in to že sedam mladih let :-D

prva dekada

ne, čeprav je skorajda že tisti čas v letu, ko pihamo svečke na kruhu in vinu, pa ta častitljiva bložna tvorba vendarle še ni prilezla do desetih let (ji pa le še malo manjka do – sliši se frajersko, ane –  milijon ogledov), ampak do treh manj; več o sedemletki in tradicionalni nagradni žrebalni igri pričakuj čez teden dni … dobrih deset dni pred kruhom in vinom ima rojstni dan sapiensek, ki smo mi včasih rekli mini chef in ki mu zdaj tega ne moremo več govoriti, ker ni več mini … sploh! … je star namreč deset let in ima lase, ki so daljši, kakor so bili očetovi kadarkoli … in sva ga s chefico med furo v šolo pobezala, naj nama da ključno konceptualno besedo, na osnovi katere bova pripravila pojedino za razširjeno družinsko fešto … in sva napela ušesa, pričakujoč besede kot mleto meso, lazanja, pica … skasirala pa sva najmanj pričakovano od vseh: “zelena!” je rekel modelček; z.e.l.e.n.a. … neverjetno, res … in sva tako jela razmišljati o farbah in na koncu nakuhala tole:

jonove zelene1iščeš zelenje ne? spodaj je mlinc in v mlinc je vgrajen/vpečen listič origana, ki se ne vidi na fotki (in se tudi v resnici ni kaj prida videl, but it’s the thought that counts), tisto zgoraj pa je solatka iz sesekljanih škampovih repov, stebelne zelene in zelenega jabolka … chefica je nato na črno kamenje poveznila tale trio:

jonove zelene2z leve so to tuna s sezamovim oljem in črnim sezamom, prekrita z algo, pa kumarica in bučka in polovička mocarele in še s spiriranim avokadom vmešani škampovi repki … nato pa prva nagazna chefova mina:

jonove zelene3

juha je grahova (oseba, do zdaj znana kot mini chef ima z grahom namreč love-hate: sovraži grahove lupine in integralni grah in ima rad spiriran in pretlačen grah), vložek je pečen mlad krompir s sredico iz vijoličnega krompirja, slanina je lastnoročno delo slavljenčevega očeta, kolerabni žuljen pa je tu za delanje zdravega vtisa … v vseh pogledih najboljši krožnik spektakla je bil iz cheficinega arsenala:

jonove zelene4

v mošnjičku a.k.a. zvezani zeliščni palačinki se skriva počasi dušeno meso račjih beder, ob koncu ofrišano s špinačo in baziliko, v glažku pa je sladkasta thai-curry style omaka s kokosom, ki smo jo nato zlivali v/po/ob mošnjiček in se zatopili vsak v svoje mlaskanje … royal! … in nato zadnje poglavje, muka tatina, (tokrat zelena, ampak muka je pravzaprav vsaka) torta:

jonove zelene5

kot z vsako stvarjo, je namreč tudi z delanjem torte tako, da človek napreduje z vajo … in če jo delaš vsakih nekaj let, je potem vse skupaj precej drugače, kakor si si bil vizualiziral v načrtovanju … plan je bil tak: pistacijevo/limetin biskvit prerezati in premazati s smetanovo/kokosovo kremo in nato torto preliti z metino/beločokoladno glazuro … ne bom se zdaj spiščal v detajle, kaj vse je šlo narobe, nego si samo pribeležujem za naslednjič: 1) torto delati en dan pred fešto, obvezno pomembno! 2) biskvit zamešati z ločevanjem rumenjakov in beljakov (in stepanjem slednjih v sneg) 3) vedno, še posebej poleti, stepati zelozelozelo mrzlo smetano 3) imeti na zalogi ful bele čokolade ali metino mleko na belo čokolado prilivati per partes, ne vse naenkrat … na srečo je pa s tortami tako, da ga moraš res na hardcore užgat mimo, da je čisto zanič, zatorej je tudi ducat takileh kosov

jonove zelene6

brez težav našel pot do prebavil naših gostov … naslednji dan (glej točko 1) je bila pa sploh dobra … no, ampak najboljše od desetletniške fešte pa dejansko pride naslednji dan … oseba, znana po vzdevku minichef je namreč sklenila, da bo za celo družino skuhala kosilo … in tako se je zabubila v (‘m proud, oh so proud!) kuhinjo za prave moške, spisala listek s potrebščinami in nam (z malenskostno požarno-varstveno in (u)rezalno kontrolo seniorja) skuhala tole kosilo:

jonovo kosilo1

za starše je bil tole brez dvoma najbolj nepozaben lanč ever, še posebej, ker se je v pripravo kot maître d’hôtel in aranžerka mize vključila še oseba, znana kot minichefica … ki pa tudi ni več mini, kar je razvidno iz spodnjega fotomateriala:

jonovo kosilo2

hja, res je, kar je po vsakem tauhu v komiži pred trinajstimi leti rekel jeremy watts: life’s good! oh, yeah, sure it is!

indeed! še na mnoga, dragi moj sous-chef!

zlati silvo 2013 – call for entries

ljubljeno kruhovinsko občestvo!

slogan gotof si bomo kaj kmalu v brk zabrisali tudi letu 2012 in spodobi se ter pravično je, da je štartna osnova v novo leto taka, kot se šika … prazen žakelj ne stoji pokonci in kalorična spodbuda za krepak štart v novo leto pač mora biti malo bolj posebna, kot sendvič s posebno … zatorej vas kruh in vino tudi letos pozivata h kreativni rabi prehranskih resursov in avtorjem izvirnih zabeležk o silvestrskih pojedinah ponuja možnost pridobiti si prestižno lovoriko in med eksperti jako čislano titulo:

ZlatiSilvo_2013_VelikaPorcija

formalnosti razpisa pa so takele:

1. kruhinvino.com razpisuje nagradni natečaj zlati silvo 2013

2. natečaj je nediskriminatoren; sodelujejo lahko vse rastline, živali, ljudje, predmeti in objekti (tudi oni, ki so gotofi pa to vedo ali pa (še) ne vedo), delavci vsek poklicev, ki jih v kampanji je ali ni opravljal novi prezident, ustavni sodniki s predsednikom vred, bivši in bodoči selektor slovenske nogometne in košarkarske reprezentance ter ostali, ki bodo do sobota, 5. januarja 2012, do 24.00 (cet) na elektronski naslov napo@kruhinvino.com poslali fotografijo in recept silvestrske jedi

3. tričlanska žirija natečaja kruh & vino (chefica & chef + do objave rezultatov anonimni ocenjevalec z izpričanim teoretičnim in praktičnim poznavanjem silvestrske prehranske tematike) bo izmed vseh prispelih fotk & receptov izbrala zmagovalca

4. zmagovalcu pripada častni naziv zlati silvo 2013, minljivi pokal v obliki flaše vina po izboru razpisovalca natečaja, in – če bo to želel – posebni zapis z intervjujem na kruhinvino.com

5. vse prispele fotke & recepti bodo objavljeni na kruhinvino.com, skupaj z imenom ali vzdevkom avtorja (vkolikor ne bo želel ostati anonimen)

6. kriteriji za izbor niso merljivi, vsekakor pa bodo subjektivni, pošteni, samostojni, neodvisni, suvereni in uravnoteženi, zato so vse odločitve končne in brezprizivne

7. natečaj se izvede ne glede na vse shujševalne kure, ribe, purane, prasce, divjačino, teleta in goveda ki začnejo veljati po novem letu

če te zanima, kako izgledajo prijave, si seveda vabljen, da počekiraš zaključna poročila z vsemi prijavami in objavami rezultatov iz let 2008, 2009, 2010MMXI in letos … klikaj, kuhaj, fotkaj, jej, piši, pošlji, zmagaj! … ajt sa srečom!