nu, dragi bralci, je naneslo tako, da nam je prejšnji teden ratalo prehitet ne samo samega sebe, ampak celo samega sebe izpred dveh let in izpred lani … kot en tak back to the future se sliši vse skupaj, da pa ti bo bolj jasno razštelavnje časovnega (ne pa tudi prostorskega) kontinuuma, pa naj razložim, da se nismo posluževali nobenih neverjetnostnih žajfasto-nadaljevanskatih metod (saj veš oni vic izpred skoraj tridesetih let, da se serija dinastija konča tako, da blake carrington naredi samomor, ko zgrožen ugotovi, da je sam svoj oče), ampak smo preprosto naredili tako, da smo petletko kruha in vina v izžrebani družbi praznovali prej kot tri- (še vedno čakamo, da se nekje drugje zglasi tukaj nekje) in štiriletko (ta bo menda zdaj kmalu, še letos) … no, iva se je kar podvizala, pri nas doma pa si itak ne damo dvakrat za rečt, če je treba kuhat, pit in jest … in tako sva s chefico skonstruirala priliki primeren koncept večerje: pet let – pet temeljnih okusov … se pravi: pet jedi, od katerih bo vsaka demonstrirala enega od osnovnih okusov – grenko, sladko, slano, kislo in umami … mi smo jih pojedli v enem večeru, vam pa bodo predstavljeni v petih nadaljevanjih … najprej grenka izkušnja:

grenko – nabrusimo se, bitte(r)!
(brusketa, zeleni čaj, radič, brinje)

seveda bi – ampak samo v svrhe zajebancije – lahko goste odpikali z decijem peleta ali gemmel danska (najhujša sproducirana grenčica ever), a smo namesto tega vendarle ubrali mehkejši pristop … najprej smo jim na vratih potisnili v roke glaž doma skuhanega grenko-pekočega ingverjevega sirupa (tri žlice fino naribanega ingverja, deci vode, 10 dek cukra, kuhano četrt ure in precejeno), prelitega z mrzlim radenskim kiseljakom, nato pa so se soočili s temle komadom kruha:

spodaj je črn kruh (1 enota moke, 0,7 enote vode, po 0,02 enote kvasa, soli in sladkorja), ki pa ni narejen z navadno vodo, ampak z zelenim čajem sencha, katerega grobo sesekljane liste sem nato še vmesil v testo med formiranjem štručke … na kos popečenega tovrstnega čajnega kruha sem na debelo namazal pesto iz rdečega radiča (ena glavca), orehov (ena pest, grobo nasekljani in narahlo prepraženi) in olivca (skoraj deci supergrenke istrske belice), ga posul s tremi strtimi brinovimi jagodami in pokril s tako rezino sira pustotnik … začetek praznične večerje smo si dodatno grenili še s trashy blondinko in punk ipa-jem iz pivovarne brew dog in s tematskim soundtrackom, ki ga je nekaj ostalo tudi za vas: marvin gaye – it’s a bitter pill to swallow … naslednjič pa … kislo? slano? umami? sladko? … hu nous?!

hja, ni druge: če albanci menijo, da mi radi jemo svinjske zrezke in nam jih potem tri dni futrajo, smo za vpogled v tradicionalno albansko kuharijo bili prisiljeni poskrbeti sami … in smo, kako da ne! … dvojna razširjena familija, deset grl in tri dni priprav … prvi dan je bil namenjen teoretičnemu raziskovanju in selekcioniranju jedi, predvsem pa zbiranju informacij, usmeritev in trikov za pripravo baklav … kar je še kar jeba, ker te vsi baklavarski praktiki pošiljajo po testo (kore) za baklavo na štant amza safet v pokrito tržnico, ker da so te kore super okej … mogoče že, lupči, ampak pozabljaš, da sem avtor ene knjige, katere osnovni point je, da stvari v kuhinji delamo sami … baklava kore inkluziv, ja? … ja! … in sem jih scimpral, s pomočjo digitalno (jutjub) – analogne (palica kupljena pri ribničanu) opreme … zdaj ti namotam ultra tanko vlečeno testo, kot bi rekel burek, kar bom tudi dokazal s filmskim materialom, ko bom naslednjič sukal testo z oklagijo (to je ta znamenita palica) ..  tokrat ni bilo cajta za snemanje, saj je bilo treba kuhat & rihtat … večer prvega dne je bil tako rezerviran za zlaganje, pečenje in zalivanje baklave … drugi dan se je auslezvalo kozlička, razkosavalo in mariniralo zajca, mlelo meso in produciralo kravji in kozji jogurt … tretji dan sv s chefico finalizirala (kuhala, pekla, dušila, rolala, šejkala, tlačila, cedila, ožemala itd.), tako da smo sredi dneva že sedli za veliko mizo na vrtu in napadli tole:

domnevam, da kljub jasni verbalni označitvi jedi vsi ne veste, kaj je bilo na mizi, zato dodajam poslovenjeni seznam:

• byrek shqiptar me spinaq je albanski špinačni burek, splakovali smo ga s soljenim in razredčenim kozjim tekočim kozjim jogurtom
• sallatë je solata, tal je bila iz kumar in paradajza in olivnega olja
• qofte të fërguara so goveje s peteršiljem odišavljene mesne kroglice, povaljane v moki in ocvrte v oljnem plićaku
• turli perimesh je dušena zelenjava (bučke, melancani, paprike, čebula …)
• tavë me presh je v pečici pečen por, prelit z popaprikanim in paradajznjenim mletim mesom
• dhi me kos je kozliček, pečen v mešanici jogurta in jajc
• çomlek je generično ime za stew, tale je bil z zajcem, mladimi čebulicami in cimetom
• bakllava je baklava

izven objektiva so ostali limonada, pire krompir, skenderbeg in zadovoljni obrazi povabljencev …

po slovensko bi mu rekli ježeš, ampak ker je zvarjen v belgiji, ga kličejo tsjeeses … de struise brouwers, kompanija treh flamskih prijateljev, ki bolj kot za denar ali prestiž (čeprav imajo vsaj slednjega v izobilju) vari za svoje veselje, je tale svoj zvarek opremila z božičnimi dišavami, se pravi da ti, ko nagneš kupico, izpod centimtra lepe, čvrste pene, pridiši po cimetu, klinčkih in karameli … ampak pazi, model; kljub nedolžnostnemu občutku, da kao srebaš tak babičin zvarek, je tale jezusek opremljen z 10% alkiča, zato je treba biti previden, da na koncu ne izgledaš kot lice iz etikete:

skratka, dragi prijatelji, želim vam vesele polnike! … do ponedeljka, potem pa začnemo s pripravami za zlatega silvota MMXI … get ready!

tko, zdej grem pa majonezo za francosko mešat …

domnevam, da si tam nekje konec junija rahlo friknil, češ “a ni že čas za kruhovinsko

VELIKO
TRADICONALNO
PRAZNOVALNO
NAGRADNO
IGRO

, letos je namreč res ne bi rad zamudil!” no, le brez sekirancije – kruh in vino sta še vedno tukaj in še vedno vesta, da praznujeta rojstni dan, letos že četrtega … zato tudi letos od obiskovalstva pobirata stisk roke, trepljaj po ramenu in kakšno vzpodbudno besedo ob tej častitljivi starosti … vsaka tovrstna gesta, ki bo v komentarjih tu spodaj zabeležena do 25. julija 2010 do polnoči, bo štela kot srečka v žrebanju … nagrada je letos obrnjena na glavo: kruh in vino namreč menita, da je po štirih letih globinskega vpogleda u našu domaču kuinju napočil payback time: chef in chefica se kaniva povabiti na večerjo k izžrebanemu nagrajencu in uživati v njegovem gostoljubju … kruh & vino bova seveda prinesla s seboj, takisto dobro voljo, fotoaparat, svinčnik in beležnico, da žalujoči neizžrebanci ne bodo ostali brez poročila o dogodku … naj ob koncu samo pridodam, da sva hvaležna in nezahtevna gosta, in da sem ob tej (in samo ob tej) priliki ekskluzivno voljan jesti tudi surovo korenje … no, če to ni ponudba, ki se ji ne moreš upreti, hehe … daj, prijatelj, pofočkaj se!

p.s. to priložnost izkoriščam tudi za ponovnen poziv lanskemu nagrajencu, da se javi in pove, kdaj približno lahko začnemo loviti tiste lobsterje, hehe …

naj povem po pravici: izgledalo je slabo … zelo slabo, indeed … še šest ur pred iztekom prijavnega roka za letošnjo izdajo ultimativnega kulinaričnega konkurza, je na lagerju samevala ena sama prijava – in to tista, ki jo je že 2. januraja poslal branilec naslova … no, da se razumemo: njegova prijava ni izgledala slabo, slabo je bilo to, da ni bilo ostalih prijav … potencialni udeleženci tekme so se na direkcijo obračali s takšnimi in drugačnimi razlogi za tekmovalno abstinenco: nekateri so delali, drugi nimajo kuhinje, tretji imajo novo punco, četrti so pozabili fotkat, obstajajo pa tudi takšni, ki se, niti s pomočjo fotografij ne spomnijo čisto natančno, kaj so za silvestrovo počeli v kuhinji … hja – to so pač riziki, ki jih s sabo prinašajo najzahtevnejše tekme … no, in potem se je v nabiralnik kar usulo in ob izteku roka se je števec prijav ustavil na šest, tako kot lani … ni veliko, poreče kdo, ampak: kakšne prijave so to bile!!! … samo poglej si prosim, ta nabor regionalnega kulinaričnega raziskovanja, ta diapazon jedi za vse generacije (od dojenčka do 87-letnice), to bogastvo kuharskega izrazoslova (žbljaz inklusiv), te presenetljive konceptualne twiste (orehi v sarmi) in to samoodrekanje (dajati viski kolaču, namesto sebi), ki ga premorejo naši tekmovalci:

1. sašo (zlati silvo 09): mariniran jezik

2. kitty: viskijev kolač

3. zasavski vajenec: jetrnica

4. papasinka: babo jedu

5. bojan: sarme z mitrovčanskim šlifom

6. vosek: voskov silvo

res, žirija je imela težko delo, saj je letošnji set prijav po vseh ocenjevalnih kriterijih predstavljal velik korak naprej, zatorej, te, dragi čitalec, pozivam, da na tem mestu vstaneš, se odpraviš do hladilnika in v počastitev vseh šestih letošnjih tekmovalcev poješ in/ali popiješ nekaj dobrega … bravo, bravo, res! … preden začnemo s podeljevanjem titul še na kratko o žiriranju: tričlanska žirija je na ločenih lokacijah, neodvisno drug od drugega in v popolni izolaciji z ocenami od ena do pet ocenjevala po dveh kriterijih: prva ocena je šla za atraktivnost, všečnost in primernost jedi glede na priložnost, druga pa za opis recepta, fotko in splošni vtis … nagrajenci pa so:

zlato bralno značko iana fleminga z zaporedno številko 007 in plaketo združenja mešalcev barv prejme vosek
(za promocijo medgeneracijske solidarnosti in fasciniranost nad prelivanjem bele in rjave barve)

bifejski red od hrane šibeče se mize z zlatim znakom dr. jožeta toporišiča prejme papasinka
(za garaško delo pri sestavljanju obširne prehranske ponudbe in ustvarjalno rabo materinega jezika)

orden zdržnosti s karirastim vzorcem in veliko spomenico dr. janeza ruglja prejme kitty
(za promocijo škotskega višavja in odkrivanje alternativnih načinov praznjenja steklenic alkohola)

veliko priznanje orehove vasi in častni znak kluba kreatorjev zvitkov prejme bojan
(za ustvarjanje novih možnosti integracije orehov in potrpežljivo zvijanje snovi z nizko pH vrednostjo)

medaljon avtohtonega koroškega žigca z zlatim znakom zanesljivosti prejme sašo
(za izobraževanje štajerskih mesarjev in tretjo zaporedno uvrstitev v finale natečaja zlati silvo)

ostane nam torej le še prijetna dolžnost, razglasitev glavne nagrade … ekhm, ekhm … dramatična pavza … takule je:

ZMAGOVALEC NATEČAJA IN DOBITNIK NASLOVA

ZLATI SILVO 1-0

(ter celotnega pripadajočega nagradnega sklada) je:

zasavski vajenec

za zasavsko trigeneracijsko jetrnico

zmagovalno delo odlikuje izjemna karakterizacija vseh nastopajočih likov in sočna, s klenim jezikom podkrepljena zgodba o nastanku avtohtone zasavske jetrnice … čeprav je avtor po imenu sodeč zgolj vajenec, pa pri podajanju zgodbe pokaže izjemno mojstrstvo in tankočutno pozornost do vseh subtilnih nians, ki so potrebne za nastanek končne jedi … ker gre za oseben, a kljub temu širšim množicam zanimiv vpogled v izumirajočo tradicijo domačih kolin in prenašanje rokodelske umetnosti iz roda v rod, žirija ni imela nobenih pomislekov – odločitev za nagrado je bila enoglasna! … čestitke pa tudi!

direkcija tekmovanja se vsem sodelujočim še enkrat zahvaljuje za vloženi trud in prijavo na tekmo, ter poziva vse tekmovalce naj v chefovem digitalnem poštnem nabiralniku pustijo svoj analogni naslov, da jim bomo lahko poslali spominksi bedž … hvala & bravo vsem!

lanski razpis za zlatega silvota se je končal z besedami:  natečaj se izvede ob vsaki gospodarski situaciji, tudi ob jebeni recesiji … no, kruh in vino sta med tem že zastavila izhodno strategijo, ki -  na vašo srečo, dragi kuharji & kuharice – na prvem mestu navaja izvedbo natečaja zlati silvo! … na formalni ravni to izgleda takole:

1. kruhinvino.com razpisuje nagradni natečaj zlati silvo 1-0

2. natečaj je nediskriminatoren; sodelujejo lahko vse rastline, živali, ljudje, predmeti in objekti (tudi patrijaši, finci in ostali klinci), ki bodo do srede, 6. januarja 2010, do 24.00 (cet) na elektronski naslov napo@kruhinvino.com poslali fotografijo in recept svoje priljubljene silvestrske jedi

3. tričlanska žirija natečaja kruh & vino (chefica & chef + do objave rezultatov anonimni ocenjevalec z izpričanim poznavanjem silvestrske prehranske tematike) bo izmed vseh prispelih fotk & receptov izbrala zmagovalca in mu podelila še čisto svež izvod knjige Vinski vodič Slovenija 2010 Roberta Gorjaka (ki podrobno opisuje in ocenjuje 550 slovenskih vin tekočih letnikov)

4. zmagovalec bo dobil tudi častni naziv zlati silvo 1-0, minljivi pokal v obliki flaše vina po izboru razpisovalca natečaja, in – če bo to želel – posebni zapis z intervjujem na kruhinvino.com

5. vse prispele fotke & recepti bodo objavljeni na kruhinvino.com, skupaj z imenom ali vzdevkom avtorja (vkolikor ne bo želel ostati anonimen)

6. kriteriji za izbor niso merljivi, vsekakor pa bodo subjektivni, pošteni, samostojni, neodvisni, suvereni in uravnoteženi, zato so vse odločitve končne in brezprizivne

7. natečaj se izvede ne glede na vse shujševalne kure, ki začnejo veljati po novem letu

evo, to je to! … zdaj pa brž listat kuharske bukvice, se slinit po intenetsih, pisat nakupovalne spiske, se v doglih vrstah komolčit do najboljših kosove mesa in najbolj frišnih rib, planirat tajminge in razpaložljivo posedje in orodje … žirija je strogo subjektivne in se nadeja dih jemajočih zapisov in slinavke dražečih posnetkov tatarcev, bakalarjev, pečenk, sušijev, lososov, tort, fingerfudov, kislih župc, sarmic, rumovih kroglic, sorbetov, bovl, punčev, bengov in ostalega silvestrskega inventarja … festen!!!