če bazične kruhke na enem koncu malo razpotegneš, jim pripopaš dve zrni črnega popra in jih pred peko že malo obdelaš s škarijcami, se ti v kuhinji naselijo takile nergači:
šaljivci, pač …
če bazične kruhke na enem koncu malo razpotegneš, jim pripopaš dve zrni črnega popra in jih pred peko že malo obdelaš s škarijcami, se ti v kuhinji naselijo takile nergači:
šaljivci, pač …
naslov sploh ni metaforičen, kaj šele off topic … tajski celebrity chef sumak sundaravej, ki ima pod pasom že deveto izdajo kuharske bukle o tajski kuhariji chim pai bon pai (kar se prevaja kao “poskušanje & pritoževanje”) in uspešno istoimensko kuharsko oddajo na komercialnem kanalu 5 (za nameček pa še jutranji kulinarični show yok khayong hok mong cha - “vse pripravljeno ob šestih zjutraj” na kanalu 3), je postal predsednik tajske vlade, a se je v kuharskih showih pojavljal še naprej in za to pokasiral malo več kot 2.300 dolarjev … čisto dovolj, da ga je sodišče spoznalo za krivega kršenja ustave in odločilo, da naj odstopi, s celim svojim kabinetom vred … ker sem še vedno v džirlo moudu, sem se pognal v splet in vam poiskal primerek oddaje chim pai bon pai (hehe, reč je ekskluzivna, saj ima zdajle samo 202 ogleda, čeprav je na ti-cevi že od 28. julija):
nič kaj nedžavotvorno, kenede … pa tudi nič, kar bi gospod skrival … nasprotno, kmalu po izvolitvi je novinarje povabil v svojo rezidenco in jim lastnoročno skuhal nudle, nekatere od sponzorjev oddaje pa je celo povabil v behind the scenes, kjer so si lahko ogledali, kako pripravi lososa na način tom kha … video s tega srečanja najdeš tukaj, recept pa tukaj … več se s tem caseom ne bomo ukvarjali, da nam ne bo kdo očital, da se gremo vmešavanje v tajske notranje predvolilne zdrahe … ipak smo fini, ne pa finci
…
bojzi na failblog.org ujamejo marsikatero nebulozo človeštva (oglej si vsaj tale legendarni zdrs malega vlačilca), danes zjutraj nas je recimo pričakala idejno precej dobra konstrukcija žara:
malo dodelave v izvedbi, pa ima človek doma gradelo … in to za en evro, hehe …
sedečima pred staro mačko se nama je s filačevim danes pripetila tipična ljubljanska kelnerska zgodba … u nulo sfriziran, s šmeki tatujčki opremljen fante nama je prej že izdal skrivnost, da je cabernet sauvignon casillero del diablo narejen iz grozdja sorte cabernet sauvignon (ma nemoj?!) in da ime pomeni hudičevo vino (a dej?!) … ob naročilu kofeta je šlo pa takole:
A lahko jaz kar naročim kavo?
Lahko, seveda.
Eno z mlekom bi, prosim.
Mhm, z eno z mlekom. (kratek premolk) Oprostite, a prav z mlekom al kapučino?
Z mlekom, z mlekom …
Okej, hvala! Takoj bo!
itak veš, kaj je prinesel, ne? … verjetno je moral še dodatno vprašat zato, da se je potem moral orng potrudit, da je prinesel napačno stvar … saj je je ljubljanski kelner, takoj za ljubljanskim frizerjem druga najbolj vase zagledana pasma homo sapiensa … ko bi vsaj do konca sledil samozagledanemu konfuznemu zgledu mladega steva martina:
legendary stuff, ane? … v svrho izboljšanja razpoloženja spodbujam bralstvo k dodatnim anekdotnim kelnerskim pribeležkam!
ribje konzerve niso samo štof iz starih vicov (kaj je bil glavni problem jugoslovanske industrije? -da so avte in ribje konzerve delali iz enake pločevine), over-predvajanih najedaških reklam (jaz bi rad bil …., sem pa čisto navaden…) ali naslovov huronsko zabavnih romanov … ribje konzerve služijo vsaj še kot metafora za hudo gnečo v zaprtem prostoru, recimo takole:
gledano z našega, torej jedilno-pivksega gledišča so ribje konzerve precejšen riziko - samo spomnite se na ribji namaz iz osnovne šole, ponavadi pospremljen s slaskim planinskim čajem … no, pa ni vse tako bad, seveda se tudi med ribjimi konzervami najdejo presežki … recimo lignji in polenovka, ki jih v pleh zapirajo v lizboni … in seveda latvijska narodna ljubav, konzervirani dimljeni šproti (po naše papaline), ki so po nasvetu z moskvo konektanega sošolca mihata postali obvezen plen pri nabiranju delikates v čeških štacunah … papaline so manjše od sardonov in sardel, dim jim doda sladkasto noto in ko zagrizete vanje, pod zobmi ne čutite nobenega zoprnastega hrustančnega hrskanja … torej: čeprav izgledajo podobno kot sardine:
so precej bolj elegantni - prava delikatesa, res … najboljše so z rženim kruhom, za krepko malico ob pirčku ali dveh ti tako ni treba storiti drugega, kot da v pečici ali toasterju zahrustaš dva kosa rženega kruha, ju podrajsaš s prerezanim strokom česna, nanju zložiš šprote, narahlo pokapljaš z limoninim sokom in ugrizneš … tudi če so ti konzervirane ribe bljak, bo to še vedno veliko boljše od vožnje z veliko kitajsko konzervo …
med branjem napisov, ki jih na izložbe lepijo češke firme, je kar veliko hecnih … na primer: v vsaki trgovini, kjer je na voljo kakšen drink, me spomnijo, da še vedno obstajam … pijačam se po češko reče napoje, hehe … no, dve ne tako v oči vpijoči perlici pa sem z ostrim očesom ujel tudi na zadnji ekspediciji … prva prihaja iz češkega krumlova, pripada pa trgovini z zdravo prehrano, ki si je glede na dejavnost dala hecno ime in se naselila na hecni ulici:
no, v tole pohanko na mesni ulici bi pa zavil po kaj zelenega, kajne … druga hecnica pade v polje duhovitih nesmislov … nekim čehom, ki namesto piva varijo vodko, je prišlo na misel, da bi v ime svojega alkohola vključili gruzinskega visarjonoviča:
toda kaj, ko so za dodatek k stalinovemu imenu prilepili tekočino, ki je krepki diktatorski brkač v svojem življenju ni sproduciral ravno veliko: solze - zateženec jih pač ni pretočil ravno veliko, ane? … da so v logotip vtaknili dve prekrižani pipi pa konfuzo samo še poveča (wtf imajo skupnega vodka, stalin in pipe?), da o izboru fonta in barve v napisu vodka sploh ne izgubljam besed … ermin, pls advise, xexe … res češki izdelek, ni kaj …
glede na to, da bi nekateri praški oštirji, tudi (ali pa predvsem) na elitnih, s turisti množično obleganih lokacijah, radi na popotnike naredili vtis, da so v bistvu v toskani in ne sredi srednje evrope, ni čudno, da morajo pred kaofrancozarsko pekarnico/bistrojček na belehradksi ulici izobesiti sledeč izobraževalni prispevek (v originalu velik približno 50 x 100 cm):
ne vem natančno, ali je našnitkan paradajz s kupčkom zelenja na sredi češka ideja serviranja quicha ali je na sliki bolj za zmedo, v vsakem primeru pa bi bilo boljše, če bi kdo na katerega od praških že prav zoprno razpasenih ristorantejev tipa fresco vento ali antica osteria toscana s šprejem napisal praha neni italsko!!! … ampak turisti itak ne znajo češko …
nekaj klasičnih drinkerskih kombinacij, ki zmorejo polepšati še tako blesav dan, kot je današnji: če imate veliko časa, si privoščite dve ali tri epizode iz coffe & cigarettes (by jarmusch), za slabih osem minut se od realnosti lahko izklopite s titties & beer (by zappa), če pa ne gre drugače, bo mogoče dovolj že kombo obojega, spakiran v 34 sekund: beer & cigarette (by kramer):
pa je prec mal lepši dan, a ne de ja?