tretji spominski sklop japonskih gastro impresij se bo sukal okoli mesa … prva stvar, ki ti ob sočasnem omenjanju mesa in japonske pride na misel je verjetno govedina – kobe ali wagyu … mogoče je prav na tem mestu prilika, da si malo razjasnimo področni pojmovnik, v katerem zna biti kar nekaj, večinoma s trženjskim navijanjem vrednosti povezanih nejasnosti …
wagyu je skupno ime za štiri japonske pasme goveda – japonsko črno govedo (kuroge washu), japonsko brezrogo govedo (mukaku washu), japonsko rjavo govedo (akage washu) in japonsko kratkorogo govedo (nihon tankaku washu) … by far največ je črnih kravc, te predstavljajo skoraj 90% wagyuta … vsako japonsko govedo omenjenih štirih pasem po zakolu ocenijo s petnajststpenjsko lestvico – izkoristek mesa označujejo s črkami a, b in c, kakovost (marmoriranost, barvo, čvrstost in teksturo) pa s številkami od 1 do 5 … a5 je dbest, c1 pa worst, ampak še zmer zlo dobr, ane … no, potem imaš pa znotraj japonske govedoreje še celo rajdo ekstra kravetin, ki jih v raznih regionih vzrejajo po lastnih principih in uzancah (fun fact: na majhnem otočku shodoshima vzrejajo govedo, ki ga hranijo z olivami oz. s praženimi tropinami olivnega olja, ki jih zmešajo z riževo slamo in ječmenom) …
sveta velika trojica so govedine matsusaka, ōmi in kobe, tazadnja je najbolj famous, ker kao krave pijejo pirčke, da se lepše mastijo … možno, da kdo tud to dela, ampak v pravilih tega ni … ker se že piflamo, jih dejmo navest: da je govedo kobe beef mora bit sev tajima črne pasme, rojeno v prefekturi hyōgo in vzrejeno na kateri od kmetij v isti prefekturi, takisto velja za zakol … mora biti telica ali kastriran bikec, tehtati max. 499,9 kg, meso mora biti kakovosti a5, a4, b5 ali b4, stopnja marmorinasti pa mora biti nad 6 … kobejska govedina drži res visoko ceno tudi zato, ker predpisane kriterije doseže le okoli 3000 glav na leto; za primerjavo – toliko goveda konča v slovenskih klavnicah v dveh tednih …
po tem izobraževalnem vložku se vrnimo k memoarom: daleč od tega, da bi japonkoti stregli samo topčider in fensijado od govedine in drugega mesovja – o kontre: nič ne sme iti v nič in se tako na jedilnikih znajdevajo tudi piščančji hrustanci, ribje kosti, kurje kože, drobovina vseh sort in še marsikaj … marsikaj se niti ne razume, saj doloečnih kosov niti z raznimi gugl translajti ne spraviš do stopnje, ko bi točno vedel, za kaj gre … tle maš pol dve možnosti: al si firbčn, pa naročiš neznano ali pa si ziheraš in počiš, nekaj kar več … jaz sem precej raj pr ta firbčnih in ni mi bilo žal … no, onim, ki so malo bolj zadržano raziskovali ponudbo japonskih za-sve-sam-sam majstrov, pa tudi ne … pejmo k slikcam:





































