ima kdo kakšno idejo, kaj bi naredil s 552.212 tolarji? … jasno da! … lahko bi, na primer, v dvoje več kot teden dni uživali razgled, zajtrke in kompleten komfort hotela bellevue syrene v sorrentu in mislim, da ne bi bilo nikomur žal … lahko bi, recimo, prav tako v dvoje, šli na večerjo in prespat v le calandre malo naprej od padove in naslednji dan v monte carlo k alainu ducassu kjer bi ob kofetu razmišljali kaj narediti s 350 jurji, ki so vam ostali … lahko vse skupaj tudi nakažete na transakcijski račun 29000-0001221184, pa bosta omenjene poti namesto vas opravila chef in chefica … in o tem napisala izčrpno poročilo, brez skrbi … če pa želite tistih 552 ksit na vsak način investirati v eksces, recimo nakup vina, pa izvolite: izbirate lahko med 70 steklenicami dueta riserva 2001 edija simčiča ali pa steklenico chateau petrusa 2005 … petrusarji namreč sledijo dramatičnemu navijanju cen, ki so ga za svoje kaplje letnika 2005, kupljene en primeur (se pravi na up: plačate zdaj, dobite čez dve leti, ko bo vino nared za pot iz kleti), izvedle bordojske kleti … degustatorji in mediji, predvsem pa posestva sama, so letnik 2005 razglasili za letnik stoletja (hecno, ne, da je to po izjemnih 98 in 00 že tretji letnik stoletja v samo sedmih letih) … in letnik stoletja seveda ne sme biti poceni, zato je 05 v povprečju dvainpolkrat dražji od 04 … danes vas tako butelja petrusa 05 stane več kot letnika 98 in 00 … kupci so jezni in sitni in pravijo, da ne bodo kupovali … ampak to so kupci iz tradicionalnih trgov … nuvoriševski rusi in kitajci pa seveda niti ne vprašajo za ceno … v sloveniji je ena flaša petrusa 94 na ogled v maksimovi vinski vitrini … se jo pa splača naročiti – cena je namreč samo 240.000 tolarjev, kar je glede na zapisano prava bagatela …

so stvari pri vinu, o katerih človek ne premišljuje prav veliko … recimo to, kako je flaša zaprta … itak nas ponavadi bolj zanima, kako bi jo odprli, kot pa kako bi jo zaprli … pri tistih litrcah, zamašenih s kovinskimi kronskimi pokrovčki so težave tako ali tako nastopile šele nekaj ur po odprtju, kronične pa po nekaj letih redne uporabe … z buteljkami je zgodba drugačna, saj boj s plutovinastimi zamaški zahteva primerno orodje in, še posebej če gre za kakšno starejšo polnitev, tudi dober filing odpiralca … druga težava plutastih čepkov je v tem, da je v povprečju vsaka deseta z njimi zamašena flaša pokvarjena … ok, očitno imam srečo, ali pa “bušoneja” ne prepoznam vsakič, saj sem ga doslej v življenju našel ne več kot petkrat, spil pa sem prav gotovo več kot 50 buteljk vina … kakorkoli: vinarje so (predvsem) z nižjimi cenami in (tudi) dokazovanjem o sueriornosti začeli obletavati silikonarji, kovinarji in steklarji … proizvajalci zahtevnejših in posledično dražjih vin sicer na novotarije niso trznili, ampak pri svežih enoletnih vinih, ki naj bi se popila mlada, je zniževanje stroškov vedno (čeprav le redko na račun končnega kupca) v modi … navojne zamaške recimo uporablja konzorcij cvičkarjev, silikonarje pa je bilo doslej moč opaziti v nekaterih polnitvah merlota villa brici … pa pri nas, kjer gre za manjše serije, panika še ni tako velika … povprečna novozelandska vinarija pa trenutno pod navojni zamašek pakira 75% vina in tako letno prihrani dobrih 300.000 evrov … in kar je dober biznis za ene, je katastrofa za druge … plutovinarji so se zadeve najprej lotili sami in pripravili močno, predvsem na trendsetterski angleški trg orientirano kampanjo, katere glavni ksiht je bil chelseajev coach jose mourinho … model je pač najbolj prepoznaven portugalec v angliji, portugalci pa največji proizvajalci plute na svetu … na pomoč so zdaj uleteli še pandarji iz wwf, ki črnogledo napovedujejo, da bo do leta 2015 kar 95% celotne svetovne vinske letine zapakirane z alter zamaški … kar naj bi pomenilo izgubo službe za več kot 62.000 gozdarjev in delavcev v predelavi plutovine ter propad ekosistemov s plutovci v katerih živi marsikatera ogrožena vrsta … očitno tudi izbira vina (po zamašku) postaja vedno bolj politične statement … torej: delajte dobra dela in pijte vina, zamašena s pluto …