enkrat je bil en tak oktober, kot je letos cela zima, se pravi, da je sonce vsak dan cel dan ždelo tam gor na praznem modrem nebu in delalo veselje in promet vsakemu oštirju z vrtom … produžetak tega oktobra se je zgodil v novembru, ko smo za dober teden dni naselili svoje organizme na lipari in brundajoč si rambotov moj-skutere-tu-tu-tu-tu … moj-skutere z rumenim piaggotom delali kroge po otoku, vključno s postankom na sagra del pane e del vino v pianoconteju, kjer se je jedlo, pilo, plesalo in smejalo, chefica pa je za bonus na srečolovu celo zadela set za šivanje (z gumbi vred) … viš, mi je pa šele zdajle prišlo na misel, da bo treba drugi teden novembra še kdaj poromati na to praznovanje – nenazadnje se slavi ime tega bloga, hehe … no, do takrat pa prav pride tolažba v obliki kakšne odondodske hranilne pogruntavščine … v modri knjigi sicilia a tavola, ki sva jo kupila takoj po fuzbal tekmi med prvim in drugim letnikom srednje na trgcu v marini corti, je pribeležen tudi recept za ribo v kruhovem testu – v nedeljo je bil to fondov kilski brancin, ki se je hranil in umrl za dobro stvar … Nadaljujte z branjem→