prvi ham je iz črnske familije …zgodba o eddiejevi mami, ki ima doma vedno vse kar potrebuje, da sama skuha vse, kar bi njen pamž hotel kupiti drugje, je tako brutalno smešna, da si jo velja ogledati vsakič, ko se ponudi priložnost … recimo zdajle:

drugi ham je iz mobsterske familije … vincent vega in jules winnfield se na misiji za svojega šefa marcelusa wallacea najprej zatopita v dolg in poglobljen pogovor o masaži nog, na lokaciji, pri opravilno nesposobnih wannabe kriminalčkih pa si jules privošči še simpatičnen traktat o hamburgerjih, v katerem izstopa stavek, ki med prerezane štručke vtaknjeno polpeto označi kot temeljni kamen vsakega hranljivega zajtrka:

tretji burger je naš, slovenske kuhinje sin … sicer jih nismo jedli za zajtrk, ampak za zgodnjo večerjo … smo jih pa naredili sami in bili pri tem precej uspešnejši mame murphy:

in to kljub temu, da smo jih sestavljali iz mehkih domačih – prerezanih & potoastanih – sezamovih štručk, domače majoneze in domačega ketchupa … za fleten, iz bržole zmlet burger je poskrbel majstr vlado (chef ga je le solil, popral, začinil z žlico dijonske gorčice in premazanega z oljem spekel – z obračanjem na vsakih 30 sekund – na rebrasti ponvi, postavljeno nad srednje močan ogenj), za ajsbergasto solato in 15 sekund blanširano šalotko gospa kristanova, za kisle kumarice eta (pa ne baskovska, ampak kamniška) za spremljevalne napitke pa cockta, coca-cola, pivovarna laško in jp vodovod-kanalizacija … naslednjič bomo povabili še kakšnega angleškega plemiča in mu rekli “yes, sir! lih prov ste pršli, dons delamo čizburger…” …

p.s.: pri fotkanju nismo uporabili nobene food-foto finte …

medtem, ko smo ondan tukaj čebljali o dveh julkah, childovi in powellovi, je chefica poprijela za kuhownco in kot svoj hommage ta stari, originalni juliji, in po njenem receptu nacumprala orng dozo dišečega, mehkega, krepkega bfburginjona:

res je bil hud-gud: sladkaste, mehke glazirane čebulice, sočni šampinjoni, globoka, bogata, umamijasta omaka in kosi nažlico mehkega mesa so poskrbeli, da je cela kuča dva dni omamno dišala in povzročala slinoced … brbončice so radostno plesale, ko pa se je veselici pridružila še flaša premjerkrujevskega burgundca (hvala stricu iz amerike!) so še zavriskale in veselici ni bilo videti konca … benigni ima prav!