s piri na slovenskem je še kar križ … pivopivci starejših letnikov (omajgod, letnik 72 sem klasificaral v rubriko starejši letnik) se gotovo še spomnite kako frajerske pivovarske mojstrovine so bile laški golding in termalni desert iz ene ter tivoli in ležak iz druge največje pivovarne … če odštejemo finančniški clusterfuck, ki ga je povzročila pivovarska vojna in nanjo cepljeno laško tajkunjenje smo največja žrtev lastniške koncentracije slovenske industrije pijač pivopivci; pa s tem nimam v mislih tega, da bi prav pogrešal vice tipa pijem laško, ščijem union ampak predvsem to, da se je vsa dobra in posebna piva ukinilo, da se je proizvodnja skrčila na osnovne industrijske brezkarakterne zvarke, če pa že nastane kaj novega, potem so to sisi drinki tipa bandidos, plastičen gravž tipa malt ali pa, v najboljšem primeru, kakšen ne ravno posrečen eksperiment tipa eliksir … ne gre tore, da bi se človek od ta velikih dveh pivovarn (ali se pač zdaj lahko reče od ta velike pivovarne) nadejal česa drugega kot redizajna flaš in piksen na vsakih nekaj let … na srečo pa ni vse tako črno; kot pravi naslov kruh in vino razpolagata z dovolj dokazi, da lahko tudi v naših koncih govorimo o pirovski renesansi:

male pivovarne: po hudem bumu mikropivovarn pred kakšnimi dvajsetimi leti, so test časa in okusa prestale samo najboljše, ki pa so, žal, večinoma še vedno vezane na prodajo v svojih pivnicah … so pa zato novi pivovarski plejerji začeli uborati drugačne poti: zelo nadpovprečni in kakrakterni pirčki zgornjega vretja, ki jih pod avstralsko kreativno komando varijo v koroški human fish brewery so redno na voljo v vsaj treh (verjetno pa še kje) zelo frekventnih ljubljanskih lokalih (cutty sark, premier pub in st. patrick’s), ponujajo party sodčke in pipice in se vobče vedejo zelo frajersko – pri čemer so v osrčju frajerskosti njihova res dobra piva … tudi ižanski mini pivovar ne čaka več samo na pasante, ki bi se jim dalo do njega, ampak je svoje svetlo in temno nepasterizirano in nefiltrirano pivo pod znamko thurnigger začel prodajati v dveh jako čislanih oštarijah, čompi in skaručni … največji (in mogoče najmanj pričakovan) skok naprej pa je v zadnjih letih naredila pivovarna kratochwill … njihova renesansa gre po dveh špurah – po oblikovalski, ki jo z novim ljubkopirovskim logotipom in stajliš embalažo (ki je bila nagrajena s prestižno nagrado red dot) rihta žare legenda; in po izdelčni, kjer velja poleg svetlega in temnega kvasnega piva izpostaviti elegantno rahlo sladkasto medeno pivo, predvsem pa izjemen porter, ki ga zlahka postavimo ob bok najboljšim svetovnim primerkom tega stila:

distribucija: cajti, ko si v oštariji že po izvesku vedel, kateri od dveh domorodnih lagerjev je na voljo, so mimo … še bolje: zmeraj več je tudi placov, ki jim je jasno, da poleg heinekena in guinessa obstajajo še drugi piri in da jih ljudje tudi pijejo, če jim jih le ponudiš … osvežilni češki bernardi (tudi na špino) tako niso več eksotika, nekateri placi pa se spreminjajo v prava pivoljubna romarska svetišča: kino šiška, recimo, je dodobra založen z nemškimi (predvsem bamberškimi), belgijskimi, češkim, korziškimi (pietra & colomba!) in angleškimi pivaki, vedno več hude pivske robe je najti v lepi žogi in v ljubotovi jazzovski in snekarski luknjici repete na gornjem trgu, menda dobro sekajo tudi v baru prulček na prijateljevi, pa seveda v siru williamsu na tavčarjevi in gas stationu na savski … prav tam je stična točka s še enim pomembnim distribucijskim kanalom:

pirovske štacune: na savski, nasproti davčne uprave in zraven gas stationa je mala sobica, ki sliši na ime beer shop, kjer je na voljo obilje zanimivih pivakov z vseh koncev sveta … bolj specializirana – na angleške in belgijske zvarke – je trgovina pivoljub na dunajski 59, pri kateri je najboljše to, da pire pošiljajo na dom – torej da imajo na www.pivoljub.si čisto ta pravo spletno štacuno … zelo dober izbor in dobre cene ima diskontna štacuna kmetijske zadruge metlika v savljah, v megamarketih pa je daleč pred vsemi e.leclerc, ki ima še kar fascinantno kolekcijo pirčkov, kruh in vino še posebej approvata, da na policah držijo tudi škotske norce brewdog …

v vsakem primeru pa še posebej podpiramo male iniciative pivoljubskih zanesenjakov – društvo ljubiteljev piva golding, je, sodeč po vse redkejših zapisih na spletni strani malo manj aktiven kot je bil na začetku, sem se pa izjemno razveselil linka, ki mi ga je oni dan poslal kolega jamnik (se mogoče se spomniš njegove fotke paradajza) … po nekaj letih v rimu ga je namreč potegnilo v italijansko pirovsko renesanso (ja, tudi tam male pivovarne brstijo kot hmelj spomladi, podobno je tudi na češkem pa verjetno še kje), katere flašo ali dve je bilo dano okusiti tudi nam; tale osvežilna l’olmaia, zvarjena iz žit, zraslih v prekrsni toskanski val d’orcia je bila, recimo čisto super:

no, nazaj h kolegu jamniku, ki je pivoljubstvo odpeljal na najvišji možni level: ne samo, da je tam doli v večnem mestu začel variti čisto pravo, svoje pivo (in da to počne na redni bazi), ampak je o svojih pivovarskih podvigil začel pisati in slikati tudi izjemno zanimiv in inspirativen blog brewbite, za katerega mu iz tega mesta aplvdiramo in mu želimo še veliko hudo dobrih zvarkov … nam vsem skupaj pa, da bi pirovska renesansa trajala in trajala – je pa vse skupaj verjetno odvisno tudi od nas … zatorej: raziskujte vse te nove pirovske možnosti, ki so vam na voljo, širite glas o njih in tako podpirajte fante, ki se trudijo, da se nam ne bi bilo trebo odločati le med zeleno in rdečo piksno …