reč je taka, da je e-poštni nabiralnik za letošnjo post-hibernirajočo izdajo tekmovanja za zlatega silvota ostal prazen ne le ob izteku prijavnega časa, ampak do zdajle, ko od deadlajna teče že peti dan … sicer smo v času bakanalij na družabnih omrežij zaznali kar nekaj prijave vrednih gastro izdelkov, nekaj izvajalcev je v interni komunikaciji celo vehementno najavljalo ne le prijavo ampak kar naskok na zmago, a na koncu smo tu kjer smo – pri prenosu nagradnega sklada v naslednji razpis, ko/če bo …

da pa celotna telovadba v zvezi z izvedbo tekmovanja ne bi šla v nič, se je žirija na osnovi prvoosebne izkušnje vendarle odločila podeliti titulo zlatega silvinhota in sicer gre ta letos v roke nataši šip, po domače chefovi kumi, ki je na samega sv. silvestra dan izvedla resen konceptualistični presežek v duhu naše tekme …

takole je bilo: med pripravami na veselo gostüvanje ji je iz ene od kuharskih knjig padla stara razglednica, ki je povzročila nenadno spremembo gastro plana in super zgodbo za silvestrsko mizo, kar je chef s tresočo roko ujel v kratek video dokument:

nenadejan dogodek, ko se uresničita obe strani pozabljene 15 let stare razglednice naj vsem nam služi kot dokaz, da je s potovanj (ali pa tudi kar tako) še vedno vredno pošiljati kartice, meni pa dodatno da je, vsemu navkljub, tudi na tem blogu vredno še tu in tam kakšen hec razpisati in kakšno recepturo napisati … naslednjič, morda že čez nekaj dni, bodo to navodila za pripravo solate predramljenga zlatega silvota … bodi z nami!