About napo

ena taka spominska knjiga: piši, riši, kakor veš, postov brisati ne smeš ... tukaj bo pripeto svašta, kar piscu v takšni ali drugačni obliki krajša čas (ali mogoče celo bivanje?) tuakj naokrog ... nomen je sicer res omen, ampak za vse v naslovu ni bilo prostora.

zlati silvo 2021 – stop that shit!

ja, fuck, no! … naj se te besede (skupaj z ne-me-jebat, odjebi-korono, gdaj-bo-konc-te-more in ostalimi mantrami, ki smo si jih bolj ali manj glasno – vsekakor pa pogosto – brundali v maske ali tulili v stene svojih čumnat) še enkrat več vtisnejo v tvoj sivocelični sistem, dragi kruhovinec … kajti zdaj kanimo temu narediti konec in z resnimi pojedinami, yolo preserancijami ter mrš-u-pm-20-20 attitudeom poslati minevajoče leto ne le na smetišče zgodovine, ampak v najbolj smrdljiv čošak najoddaljenejšega paralelnega vesolja, ki obstaja … dvajsetdvajset – spizdispizdi!!!
valjda ne verjamem v čipe, kemtrejle, antene, petgje in ostala konspirativno-lizardska jajca, ampak vseeno mi je letos misel kdaj odtavala v cono s čim sem jinxnil tole jebado?! … a je mogoče krivo to, da lani opolnoči za razliko od mnogih let prej nisem odprl šampi boce sergea mathieuja, ampak sem nadravil z vdovo clicquot? (za vsak slučaj mam zdej tri flaše mathieuja na hladnem) … kaj pa, če nas je 2020 scotalo zaradi le treh prijav v zlatega silveja? no, tle boš moral pa zdej ti mal pomislit, a veš … ker mogoče pa samo obljubljat sej se bom prjavu, sej bom napisu, pa slike poslal pač ni dost, a veš, lupči?! … mogoče morš pol to res narest … nared to, ker res ne bi rad ob letu osorej tukaj pisal, da je blo cvancikcvancik še kr okej v primerjavi s tem, kar je sledilo … torej: zlati silvo je resna in zelo safe tekma, herr art direktör grobler je letos k priboru pritaknil celo imekcijo s cepičem, lej to:

1. kruhinvino.com razpisuje nagradni natečaj zlati silvo 2021

2. natečaj je skoraj nediskriminatoren; z izjemo ivana janeza janše, boruta pahorja, zdravka počivalška, mateja tonina, žana mahniča, vaska simonitija, aleksandre pivec in grimsov, tankotov ter pojbičev lahko sodelujejo lahko vse rastline, živali, ljudje, predmeti in objekti, ki bodo do srede, 6. januarja 2021, do 24.00 (cet) na elektronski naslov zlati.silvo@gmx.com poslali dokumentrani zapis na temo svoje silvestrske pojedine skupaj z receptom za vsaj eno od silvestrskih jedi

3. žirija natečaja kruh & vino (chefica & chef + do objave rezultatov anonimni dodatni ocenjevalci z izpričanim teoretičnim in praktičnim poznavanjem silvestrske prehranske tematike) bo izmed vseh prispelih dokumentov po anonimnem, na številkah in statistični analizi utemeljenem ocenjevanju izbrala zmagovalca

4. zmagovalcu pripada častni naziv zlati silvo 2020, minljivi pokal v obliki steklenice iber krasne penine iz kleti silveri, ki že dolga leta ponosno nagrajuje zlate silveje

5. žirija si pridržuje pravico, da izmed prispelih natečajnih prispevkov izbere poljubno število nagrajencev in jih nagradi s poljubnim izborom poljubnih nagrad (ki so lahko tudi poljubi, magari na daljavo :-))

6. vse prispele fotke & recepti bodo objavljeni na kruhinvino.com, skupaj z imenom ali vzdevkom avtorja (vkolikor ne bo želel ostati anonimen); razpisovalec si pridružuje pravico do prevekslavanja formata prijave v obliko, primerno za objavo na spletni strani (beri .pdf ipd.)

7. kriteriji za izbor niso merljivi, vsekakor pa bodo subjektivni, pošteni, samostojni, neodvisni, suvereni in uravnoteženi, zato so vse odločitve končne in brezprizivne

8. natečaj se izvede ne glede na vse začasne tehnične ovire (a.k.a. lockdowne, lockupe, nenaložene aplikacije, nenameščene verige, pod surlo potisnjene maske, shujševalne kure, ribe, purane, prasce, divjačino, teleta in goveda) ki začnejo veljati po novem letu

moto jej, moli, ljubi je do zaključka natečaja v popolnosti suspendiran, namesto njega se na piedestal postavlja zaporedje besed: kuhaj, fotkaj, piši, pošlji, zmagaj! … srečno!

 

vsi silvoti na kupu

takole je pač zdaj, da smo lepo pospravljeni vsak v svoji kuhinji in tuhtamo kako še porabiti morebitne ostanke božične večerje, pranzota di natale ipd; ali pač kaj iz špjaze, zamrzovalnika in hladilnika bi s kuharskimi skilzi še lahko predelali v #omnonomnom … obenem pa tistih nekaj preostalih rednih bralcev kruhainvina na ta praznični dan enotno pogleduje proti silvestrskemu večeru in načrtuje samostojni naskok na titulo zlatega silvota … tako je, sporočam vam, da bomo legendarni natečaj prelomnoletne kuharije & entertainmenta izvedli pandemskim restrikcijam navkljub … glede na to, kaj vse je do sedaj že uspelo prijaviteljem na dotični konkurz, ni hudič, da ne bi zmogli sesuti tudi pandemonije …

silvotove ibunge letos začenjamo s pregledno kompilacijo vseh dosedanjih izvedb – na enem mestu zbrane prijave bodo nekompetitivnim bralcem zagotovo prišle prav v iskanju navdiha za lastne silvestrske podvige, potencialni tekmovalci pa bodo po eni strani spoznali za kako visok nivo tekmovanja gre, po drugi pa bodo morda zaznali kje je še mesto za nadgradnjo in preboj – tako v zasnovi menija kot v njegovi izvedbi in prezentaciji tekmovalni žiriji …

krstna izvedba zlatega silvota se je dogajala na prelomu iz leta 2007 v 2008 … ne bi zdaj o tem, kako smo bili vsi mi mladi in zagnani, kako je bil tale blogec še v pleničkah, ampak dajmo raje še enkrat aplavdirati šestim prijavljenim silvestrskim jedem, še posebej pa zmagovalnemu sushi partyju, s katerim je avtorica bunny-san postala prvi zlati silvo ever!

* * *

sodeč po zmagovalcu prvih dveh silvovskih natečajih, je žirija v zgodnjem obdobju tekmovanja padala predvsem na eksotične festen fintice … japonski zmagovalki se je namreč naslednje leto, z naslovom zlati silvo 09 pridružil sašo, ki je v konkurenci šestih prijav zabriljilal z izvedbo po metodi aljaških indijancev pripravljenega lososa na deski in si postavil spomenik za vse večne čase

* * *

tudi v tretjo izvedbo tekmovanja zlati silvo – na prelomu desetletij smo bili – se je uvrstilo šest prijav, po dveh letih vzhodno-zahodnega globalnega nagrajevanja pa je žirijo tretje leto najbolj prepričala naturalistična zasavska saga o medgeneracijskem sodelovanju pri pripravi tradicionalne jetrnice izpod peresa zasavskega vajenca, ki je postal zlati silvo 1-0

* * *

v četrti izvedbi, na začetku leta 2011 je naša draga tekmica začela dobivati zagon, tekmovalci so spoznali, da se jih lahko prijavi več kot šest (to leto osem), pojavijo se prvi resnejši oblikovalsko predstavitveni presežki, naslov zlati silvo 11 pa je v ostri konkurenci že drugič v zgodovini prinesel losos – tokrat pripravljen v pečici pod komando alana orliča

* * *

jubilejna, peta edicija zlatega silvota je organizatorje in žirijo pometala na hrbet: kar 14 prijav je poskrbelo za neviđeno tekmo, ki pa taka ni bila le zaradi številk ampak tudi nivoja prijav … vse skupaj je kulminiralo v konceptualno in vizualno dodelanem zmagovalnem žajbeljskem projektu (tudi z doma narejeno mocarelo!), ki ga je zasnoval in izvedel jure k(r)uha, zlati silvo 2012

* * *

minevali so dnevi, tedni, meseci; bilo je leto in zlatosilvovska evforija se je malo unesla; enega člana žirije smo izgubili nekje na beogradskim splavovima in ga nadomestili z uglednim novim; prijav je bilo manj, a so držale resno visoko koncpetualistično in kuharsko raven … žirijo je tega leta očaral storytelling prvoborke vale in njea basen o generalu, teroristu in terjetu, ki ji je prinesla naslov zlatega silveja 2013

* * *

zlati silvo je v svojem času preživel marsikatero reč, tudi ekonomsko krizo in obdobja, ko so nad nas klicali bruseljske trojke in ostale jezdece apokalipse … izvedba 2013 – 14 je glede na prejšnje leto spet podvojila število prijav, žirija pa je po težkem premisleku in številčnem rangiranju prijav uspela razglasiti zmagovalko: kulinarična popotovalka špela je titulo zlatega silvota 2014 odnesla z ujetjem šparovnega cajtgajsta

* * *

ob analitskem prerezu naslednje letine zlatega silveja se pojavi predvsem vprašanje, kako prešteti število sodelujočih kontestantov … zgodila se je namreč prva skupinska prijava, saj se je v pol ducata kvalificiranih kruhovinskih borcev znašla tudi misteriozna skupina beertasting, ki je – pa ne zato, ker so bili v grupi, ampak zaradi res prepričljive kolekcije praznovalnih ibung – v novo leto štartala kot zlati silvo 2015

* * *

ko smo koledarje 015 zamenjali z onimi 016 se je v tekmo za zlatega silvota prijavilo historčino gledano drugo največje število tekmovalcev, saj se je s kuhownicami na štartno-ciljni črti pojavilo za celo fudbalsko moštvo tekmovalcev … žirija se je čohala po glavi, saj je skoraj bilo treba fotofiniširati, na koncu pa se je izkazalo, da bo zlati silvo 2016 pravzaprav ista presona, kot leto prej, saj se je kot maskota skupine beertasting v anale kot prvi, ki je titulo obranil vpisal iztok mrak

* * *

torej: zdaj prihajamo v obdobje, ki se ga že/še kar nekako spomnimo … deseterica tekmovalcev se je v boj za titulo zlatega silvota pognala z izjemnim zagonom, koncepti so se udarili med sabo na različnih frontah, na koncu koncev pa je bilo tako, da je iztok mrak z 20-stranskim osebnoizpovednim epom izvedel klasični hat trick in si na prsi pripel še tretjo značko zlatega silvota, tokrat z letnico 2017

* * *

naslednje leto je zlati silvo prinesel še eno spoznanje, ob katerem je žirija ostala z resno povešeno spodnjo čeljustjo: namreč, da obstajajo persone, ki se na to tekmo priravljajo z zavzetostjo in časovnim planiranjem, ki bi ga sicer pripisali kakšnemu olimpijcu … pavlina müller, ki je v sedemčlanski konkurenci z bullet entryjem osvojila titulo zlati silvo 2018 je namreč sestavine za silvestrsko pojedino na svojih popotovanjih potrpežljivo in z jasnim ciljem pred sabo nabirala celo leto … wau!

* * *

v temle zaporednem preletu prijav in zmagovalcev zlatih silvotov od premiere leta 2008 naprej si verjetno opazil, da je tole ratovala zmeraj bolj resna, zajebana tekma in žiranti smo vedno bolj glasno tulili, se čudili in padali na hrbet, česa vsega ste zmožni kruhovinci … madona, kar kocine se nam od vsega dobrega dvigujejo vsako leto, res! … kolekcija prijav 2019 je nora, res, najbolj nora med vsemi pa je bila müllerjeva pavlina, ki je za obrambo naslova šla tako daleč, da je v živi ogenj zadegala v krpo zavito pljučno pečenko … in obenem razkrila, kakšen pritisk je v igri, ko gre za obrambo titule … epic!

* * *

in tako smo prišli do jebenega leta 2020 … da nekaj ne bo čisto v redu bi mogoče lahko sklepali že po tem, da je bila bera prijav za zlatega silveta na all-time low poziciji – tri prijave so bile … ampak bilo so to resne prijave, obsežne, koncpetualne, polne v globino in širino, delo žirije pa nič kaj lažje kot v bolj plodnih letinah … na koncu je bilo tako, da je samo muhič s kompanijo in resno in dolgo pojedino postal aktualni nosilec naziva zlati silvo 2020

* * *

kar nas pripelje do sem kjer smo: po sedemindevetdesetih silvestrskih spektaklih, ki jih je prispevalo bralstvo in nekaj iz takšnih in drugačnih razlogov še neprevzetih/nepodeljenih nagradah (pavlina in samo – nista pozabljena! … sam da si app naložim, ketne namontiram in občine in oštarije da odpro, pa bomo zriktal!) se nam obeta nova tekma … ker boš letos res doma, izgovorov, da ne bi poskusil priti v tale elitni hall of fame, res ni več … razpis sledi, bodi pozoren!

hrrrrsk!

redne spremljevalke kruha pa vina vedo, da napotnikov ata niso ne vem kako hud praktikant poslastičarničarskih ibung, ampak če in ko mu pot prekriža kakšna na principih svete preproščine utemeljena sladkarija, pa kaj radi iz špajze privlečejo žakejl cukra … tako sem se že nekaj časa spogledoval s toskansko klasiko, cantucci ali biscotti di prato imenovano … trdi so to izdelki, tradicionalno se jih pomaka v sladko vince vinsanto, nič pa ni narobe če za razmočitveni medij uporabiš mleko, kakav, limonado, čaj ali kavo … tako kot jaz danes:

slin slin? no, ni problema – čez dobro uro je tole lahko prizor iz tvoje mizice … takole postopaj:

  • 250 g moke
  • 165 g sladkorja
  • žlička pecilnega praška
  • dve jajci
  • žlica medu
  • košči kandirane limone (ali limonina ali pomarančna lupinica)
  • 125 g mandljev

pečico segre na 180 stopinj … v skledi zmešaj moko, sladkor in pecilno prašek … jajca zžvrkljaj in jih skupaj z medom in kandirano limono primešaj mokacukru … premašaj, da nastane enotna drotinasta zmes, nato primešaj še mandlje …

maso stresi na pomokan pult, jo še malo premesi, razdeli na dva dela in z mokrimi rokami oblikuj dve podolgovati štruci – kakšnih 30 cm dolgi in cca 5 cm široki … štruci deni na s peki papirjem obložen pekač in ju za 30 minut postavi v pečico …

po pol ure pekač vzemi iz pečice in počakaj 10 minut, nato pa štruzi z ostrim žagastim nožem nareži na dober centimeter debele rezine … te zloži nazaj na pekač in jih daj še za deset minut nazaj v peč (od tu namreč pride ime: piškot v končni fazi izvira iz latinskega biscoctus – dvakrat pečen … nato pa ven in na rešetko … in nato v ona sladka vinca & co. ter vase … pazi zobe!

soundtrack je navdahnjen z dvojnostjo, trdostjo, zajebanstjo … torej: double x posse – ruff, rugged & raw

simpl k torta

naslov prvega zapisa po uradnem žrebalnem zaključku štirinajste sezone kruha in vina je mešanica dveh jezikovnih različic isto stanje opisujoče besedne zveze: ko je nekaj izipizi anglosasi temu rečejo piece of cake, mi pa simpkl k pasulj … kam pes taco in napotnik recept molita ti je zdaj verjetno že jasno in prav imaš: direkt v eno jako enostavno torto … oko se je na njej ustavilo med listanjem aktualne številke kučinetaljane in možganom takoj dalo komando da tole narest asap … omenjena ljuba mi revija (stolp, v katerega jih zlagam, je visok že skoraj kot jaz, hehe) je trenutno sredi zanimivega koncepta, v katerem v posamični številki do obisti predstavijo enega od zvezdnikov italijanske kuharije, ki mu tudi zaupajo urednikovanje in izbor lastnih receptov … prvi v vrsti je bil (valjda!) massimo bottura, drugi davide oldani, tretja pa je že s svojo restavracijo l’argine a venco naši zahodni meji čisto bližnja antonia klugmann … pričujoča jabolčna torta je pripravljena po receptu none klugmann in je super huda (ino preprosta) …

gre za oni taljanski starošolski tip torte, ki je v bistvu bolj biskvit, ki se ga potem v praksi premaže s kakšno kremo, marmelado ali kakšno tretjo sočijado … finta tele je, da tretjino na rezine narezanih jabolk vmešaš v biskvitno maso, preden preostanek v zenovsko ratatujskem slogu nanizaš po nje površini …

porebščine za 20 cm model so sledeče (če boš delal 28 cm, količine podvoji, če 23 cm pa jih zmnoži z 1,5):

  • 200 g moke
  • 150 g sladkorja
  • 75 g masla
  • 75 g mleka
  • 75 g ruma
  • 2 jajci
  • tričetrt kile jabolk (štiri so bile to pri meni)
  • pol zavojčka (4 g) suhega kvasa
  • vanilijev sladkor
  • cimet v prahu
  • limonina lupinica

Procedura se začne s stepanjem jajc in sladkorja – to naj multipraktična naprava počne toliko časa, da bo reč postala bledikava in penasto kremasta …
dobro zmešaj presejano moko in kvas, zmešaj tudi rum in mleko, maslo pa nareži na lističe in pusti, da se dodobra zmehčajo …
jabolka olupi, jih razpečkaj, prereži na pol in nato (še najlažje z mandolino) nareži na tanke lističe …
v mešanico jajc in sladkorja previdno – nočeš namreč, da bi ti reč razpadla – in izmenjaje vmešavaj maslo, moko in rumleko … ob koncu dodaj še tretjino jabolk, premešaj in testo prelij v biskvitni model …
preostanek jabolk posuj s cimetom v prahu, nastrgano limonino lupinico in vanilijevim sladkorjem in jih nanizaj na biskvitno testo, tako da se precej prekrivajo – saj vidiš sliko, ane?
torto peci na 180 stopinjah, kakšne tričetrt ure bo trajalo, da bo pečena (oldskul zobotrebčev test: v sredino zapiči zobotrebec in če pride ven ves čist, je fertik!
mislim, fertik v smislu, da je pečena – druga faza fertika bo, ko bo ohlajena, terminalna pa, ko bo pojedena … ne bo težko!

soundtrack bo v preseku porekla recepta in glavne sestavine – italijanski je … in jabolčni: jovanotti – albero do mele

pejmo se tombolo!

naročniki, dolgoletni lojalisti in ostali legitimni pripadniki kruhovinske sekte veste, da se vsako poletje (ponavadi bolj na začetku le-tega) spomnimo obletnice nastanka tega bloga, ob kateri razpišemo dve prosti mesti na jubilejni večerji, ki ju nato zasedeta z žrebom določena predstavnika zainteresirane javnosti … srečke za žrebanje so bile ponavadi zelo jeftine, večinoma je bilo dovolj, če se je človek pofočkal v komentarje in prižgal svečko pri oltarju svojega priljubljenega svetnika … pozorno oko se je gotovo zataknilo pri striktni rabi preteklika v prejšnjem stavku … in prav ima – niđ veđ ne bo tako, kot je bilo … niđ veđ!!!

praznovanje seveda ostaja, to je jasno, kakšen je pa smisel lajfa brez fešt – postati stara sitnoba tipa kaco? … tudi žrebanje ostaja, to je jasno, še posebej, če nam bo uspelo v promet spraviti več kot eno srečko … prav pri srečkah pa letos uvajamo eksperimentalno novost … za srečko se bo namreč letos treba potruditi in nekaj skuhati … šli se bomo namreč kruhovinsko festen tombolo! (reč je navdahnjena s poletnim bralnim bingotom, ki ga je sfurala bralka do zadnje strani in ki je chefico vrnil na pot knjižnega moljevstva) … za začetek si dobro oglej tole tabelo, nato pa pod njo preberi, kaj z njo počet:

kot vidiš je sestavljena iz devetih polj, na vsakem polju pa je zapisana naloga, kaj skuhati/pripraviti/speči … vsaka skuhana (in dokumentirana) jed prijavitelju prinese eno žrebalno vstopnico … več kot boš skuhal, večje boš imel šanse v žrebanju, še posebej, ker ti kruh pa vin dajeta dodatne stimuluse: če skuhaš eno kolono, vrsto ali diagonalo (torej tri jedi, ki so v v isti vrsti ali koloni ali diagonali), bo v žrebalnem bobnu pet tvojih srečk, če pa skuhaš celo tabelo, se bo sukalo kar petnajst tvojih kuglic …

kot dokaz, da si skuhal določeno jed zadostuje fotografija, ki jo pošlješ po emailu na naslov tombola2020@gmx.com, za vse skupaj pa si bomo vzeli dober mesec časa, torej do 15. septembra, do polnoči …

nagrada ostaja enaka, kot vedno: alles inklusiv večerja za dva v chefovini … vse jasno? … če ne povzemam, kaj je treba narediti:

  1. bi rad uletel dam h kruhu pa vinu na žurko večerjo?
  2. če si odgovoril z ne, lahko nehaš brat, če pa je tvoj odgovor da, potem si oglej tistole tabelo tam zgoraj
  3. v tabeli poišči izziv/jed, ki ti najbolj ustreza oz. se ti zdi, da bi jo najlažje skuhal (ali pa ti predstavlja največji izziv)
  4. pripravljeno jed pofotkaj, sliko pa pošlji na tombola2020@gmx.com – tako si si zagotovil eno srečko v nagradnem žrebanju
  5. možnosti, da boš izžreban, si lahko povečaš tako, da skuhaš več jedi – če boš skuhal tri jedi, ki so zapisane v isti koloni / vrsti / diagonali, si boš prikuhal pet srečk, če pa boš skuhal celo tabelo, bo tvojih srečk 20
  6. čas za sodelovanje – poišiljanje fotk imaš do 15. septembra

še to: it’s supposed to be fun – kruh pa vin spodbujata sproščeno, zajebantsko, laganini kuharijo, zato ne bomo ocenjevali ne jedi, ne kakovosti fotk, niti ne bom preverjal, če si reči skuhal sam ali si jih snepnil v kakšni restavraciji ali spuknil z neta … se ti pa na večerji zna zgoditi, da te bom vprašal, kako si reč pripravil in če jo češ še enkrat 🙂 … skratka: imej se dobro za šporhertom, zelo vsel bom vsake prijave! … srečno!

trije nap-itki

tale izpoved sicer ne bo tako radikalna, kot aa-jevska živjo, jaz sem boštjan in sem alkoholik!, ampak vseeno lahko namiguje na žlehtne igrice, ki se jih z mano igra podzavest … takole je namreč: pod emaile se ljudem, s katerimi se vsaj površno poznam (in z njimi nisem v kakšen zelo formalnem poslovnem odnosu) podpisujem kot napo … in ne zgodi se malokrat, da v tipkajočem brzenju prstov po tipkovnici ta podpis postane napio … seveda je možno to pripisati sosedstvu tipk i in o ampak tistega, ki to prebere, to verjetno čisto nič ne zanima, ane … ajme, opet se napio taj napo, pa tajpote kuca 🙂

pa dajmo raje na tem mestu skrivno vezo med mojim vzdevkom in posledicami neupoštevanja priporočil ministra za zdravje koristno uporabiti kot izhodišče za zapis treh bolj ali manj poletnih napitkov … kar vse tri zvarke povezuje je grenčina … jebi ga, rad imam grenke stvari: pivo, radič, grenivko, črno čokolado, kavo brez vsega, tonikvodo, pelinkovec, gin … kar pomeni, do po pivskem priznanju odpiram omaro še za eno veliko priznanje o svojih značajskih lastnostih: kot izpričan ljubitelj grenkih okusov sem takorekoč že skoraj kvalificirani psihopat … ker pa sem prepričan, draga bralka, da stvari jemlješ cum grano salis in ker sem že večkrat doakazal, da sem v resnici čisto fejst fant, vseeno priobčujem tri slastne, fajne grenke long drinke ali koktejle ali kar so že … začnimo s ta nedolžnim, primernim celo za jutranje urice 🙂

espresso-tonic

da ta grenko-grenka reč sploh obstaja, so me naučili v københavnu, kjer sem majstra za šankom tudi gledal, kako ga je pripravil in postopek potem večkrat uspešno rekreiral doma … finta je seveda v tem, da se kofe in tonik ne zmešata, ampak ostaneta vidno ločeni entiteti; to pa dosežeš tako, da rahlo ohlajen espresso v kozarec z ledom, tonikom in limoninim sokom počasi prilivaš po hrbtni strani male žličke … a češ video? … lej, prav zate sem ga naredu, maš to:

tale drinkič je super poletna reč, predvsem za dni, ko moraš po zaužitju še kaj pametnega početi (beri ostati trezen in se ne podpisovati kot napio), bi pa s kofetom vseeno popil kaj bolj zanimivega kot kislo vodo …

helsinki long drink

tudi naslednji napitek je doma na severu – oriGINal helsinki long drink so suomiji skonstruirali za potrebe žejnih obiskovalcev helsinških olimpijskih iger leta 1952 … v resnici so ga skonstruirali kot pomoč bartenderjem, da jim pijače ni bilo treba mešati sproti, ampak so jo prodajali že pred-miksano … gre za ad libitum mešanico grenivkinega soka, gina, cukra in mineralke … napotnik zavolj barve uporablja rdče grenivke, za ekstra grenkljat štih pa doda še malo tonika … ko torej velik glaž napolni z ledom, na kateretga zlije merico gina, dve merici sveže stisnjenega in precejenega soka oranžne grenivke in po merico tonika in mineralke (in to naredi še v gospejinem kozarcu) nastane nekaj takega:

in je fajn, silno aperitivno, mogoče lahko zraven pogrizljaš kakšen fajn kreker, kar z lososom, ane …

dimljen gin

tale je najbolj liberalen od vseh treh zapisanih in ti pušča, da stvari pelješ zelo po svoje, point pa je, da kozarce, v katerih boš zmešal džintonik, odimiš … kar narediš tako, da prižgeš vejico rožmarina, iz nje izhajajoč dim pa prestreži/ujemi z narobe obrnjenim kozarcem … tega odloži, da dim v njem ostane nekaj časa in se njegove arome oprimejo notranjsti glaža … like this:

potrem glaž obrneš in v njem zmešaš svojo verzijo džintonika … vseeno pa me jemlji malo z rezervo, ko govorim o liberalnosti; vseeno ti namreč predlagam, da v tako pripravljene glaže ne mešaš nekih sadnikavih, sladikavih mišung (jagodičevlje , jabolka, pomaranče ipd. so bl ne kot ja), ampak bolj zeliščne, grenkljate – z brinovimi jagodami, rožmarinom, žajbljem …

skratka: zamešej kaj dobrega, uživaj poletje in pazi, kako se podpisuješ 🙂

še muzika – kakšen kul miksič, recimo tale, ki sta ga kruder in dorfmeister namešala za serijalko dj kicks bo čisto primerno poslušanje …