tu smo, vaši smo! … oziroma – za starejše generacije bralcev z besedami mister džirla – hodim po svetu in iščem najboljše za vas … nekaj tednov nazaj se mi je oko zalimalo na neko novo kuharsko finto, ki se mi jo je zdelo vredno preizkusiti … in zdaj, ko sem jo ene parkrat – in je fajn in res dela – jo delim še z najzvestejšim bralstvom tegale skoraj abandoned kotka interneta …

po novem se v chefovini namreč ribje fileje z jebačko hrustljavo zapečeno kožo peče s posebnim, neverjetno spektakuralnim in funkcionalnim vmesnikom – kosom peki papirja … takole je šlo ondan na primeru lososa: ribo sem osušil, posolil in popopral, jo s kožo navzdol položil na peki papir in ga obrezal tako, da ga je kakšen centimeter gledalo izpod ribe … na srednje močan ogenj sem postavil čisto navadno inox ponev, vanjo kanil malo (mala žlička al kej) olivca in reč segreval par minut … nato sem v ponev položil z listom podložena fileja, like this:

prve pol minute +/- sem fileja na sredi še rahlo pritiskal navzdol, da je vsa površina kože prišla v stik z vročino … riba se je nato pekla približno pet minut, na oko je to bilo toliko, da je barvo spremenila do približno treh četrtin višine/debeline … nato sem jo obrnil in jo uizi popekal še par minut; ne vem točno koliko, ker sem občudoval krasno od roba do roba zapečeno in ultra hrustljavo kožo,

ki mi je bila tako všeč, da sem pozabil, da bi bilo pametno tudi nekožnato stran peči na papirju; na srečo je bil to losos, ki je med peko zrenderiral toliko maščobe, da se ni nič prijelo …

s to simpl finto je zdaj vsaka tvoja litoželezna / jeklena / inox / emajl ponev totalno neoprijemljiva … se mi pa zdaj poraja vprašanje: bi šlo tole tudi z na debele rezine narezanimi jajčevci? hmmm, da provare! 😉 … če se boš pa ti kaj igral, pa poročaj v komantarijh!