ko sem lani poleti med pripravami za snemanje desetke v enem od receptov zapazil poširana jajca, sem koj zastrigel z ušesi in se veselil, da bom pri tem, na prvi pogled preprostem, a v resnici silno zajebanem opravilu gledal in se učil od profi mojstra … če so jajca poširana, kot se šika, je to prava milina: koaguliran beljak in še tekoč rumenjak, jasno da brez smrklja! … no, poširanje jajc pa se je pri meni vedno končalo z uporabo furmanskega izrazja, ki naj bi ponazorilo nemoč, bes in slabo voljo, za katero so bila kriva
- jajca, ki niso hotela zakrkniti
- jajca, ki so bila po eni strani fletno kuhana, po drugi pa surova
- jajca, ki se jim je pri obračanju razlil rumenjak
- jajca z do konca zakrknjenim rumenjakom
- jajca, pri katerih je iz zakrknjenega beljaka pritekel še štamprle smrklja
- jajca, ki so izgledala, kot da bi jih povozil kombajn
- jajca, ki so se kar raztopila in izgubila v tistem kropu
- jajca, ki so po jemanju iz kastrole plavala v vodi
- jajca, ki so se razlila, še preden so prišla na šparglje ali špinačo ali solato
- jajca, ki so mi padla na tla …
in še bi lahko našteval, pa ne bom, ker se že tole bere kot jokcanje mladega neila v najbolj depresivnih cajtih … skratka, ni šlo! … poskušal sem v velikih in majhnih kastrolah, v plitvi in globoki vodi, v na polno vreli vodi, v komajda vreli vodi, v slani in okisani vodi, v samo slani vodi, v samo okisani vodi, v navadni vodi, v vrtinec zavrteni vodi, s svežimi jajci, ohlajenimi jajci, na sobno tempreaturo segretimi jajci … ni, da ni … in ne misli, da nisem po demšarjevi lekciji še kdaj poskusil … in ne misli, da mi je slučajno ratalo … ni mi, prav nikoli – do zadnjič, ko sem nekje na netu, pa ne vem več kje, zasledil tehnično finto, za katero sicer protebuješ dva pripomočka, ampak v zahvalo dela ko šus in jajca so že prav kičasto perfektno poširana … finta je pa v tem, da jih ne pustiš prosto plavati po vroči vodi, ampak jih omejiš s ta tanko folijo … konkretno to izgleda takole:
1. vzameš lonček, ga obložiš s kuhinjsko folijo, narahlo premažeš z oljem in vanj vliješ previdno razbiro jajce, s celim rumenjakom, jasno:
2. folijo pri vrhu stisneš skupaj, tako da nad jajcem ostane še malo zraka, in spneš s plastično klipsno, da dobiš prozoren, z jajcem napolnjen mošnjiček:
3. mošnjiček položiš v vrelo vodo in ga vsake pol minute obrneš, da se jajce enakomerno skuha (okej, spošira) iz vseh strani … končni čas kuhe je odvisen od velikosti jajc, srednje velika se bodo kuhala štiri minute, večja dlje, manjša krajše … ob koncu naj izgleda približno takole:
4. mošnjiček prestavi v skledo s čimbolj mrzlo vodo, da se jajce ne kuha več … odpni sponko in poširano jajce bo brez vsake frke spolzelo na plano … uporabi ga pametno, recimo takole: na nako nareži rdeče zelje, ga osoli, popopraj, pokuminaj, naolji in rahlo okisli … na vrh položi poširano jajce (zdaj znaš, ane!!!), ki ga potresi še s ščepom pikantnega pimentona (ali popra ali horgoške paprike ali curryja ali ničesarja):
se je splačalo vztrajati pri iskanju prave tehnike za poširanje jajc? … no doubt, jutri gre z mano na šiht šop kuhanih špargljev in par prfekt poširančkov … juhej!
soundtrack je tokrat posvečen vztrajnosti: neil young & bruce springsteen – keep on rockin’ in a free world
kruh & vino 
Hvala za dobro idejo – zanima me le, ali vsa ta plastika med poširanjem ne spremeni agregatnega stanja? “Položiš v vrelo vodo” – vodo zavreš v kuhalniku, jo naliješ v posodo in vanjo daš jajce?
ne, ne! … kuhaš v vreli vodi, na štedilniku … ta tanka folija zdrži temperature do 140 stopinj …
ženijal’ šef! Na firmi boš itak car izpadel s tem perfektnim jajčkom 🙂
OK, bom probala 🙂
Uh, ne!! js te plastike že ne bi kuhala s hrano!!
že itak grejo razne čudne snovi iz plastike v hrano (ftalati, bisfenol A, itd – motilci hormonskega ravnotežja, pa še kaj hujšega..) – pri segrevanju pa sploh!!
Kolk številka plastike je ta folija? lahk tud pogooglaš…
Tole je tud zanimivo: http://razgledi.net/blog/2009/02/16/naslednja-industrijska-revolucija-zakaj-mravlje-ne-delajo-smeti/
Drgač jajčka sploh pa zelje zgleda kul, sam hmm.. zdravje je pr men na prvem mestu!! 🙂
drgač je men v okisani vodi kr ratalo, se mi zdi.. – res pa nimam nekih hudih lepotnih zahtev za hrano popapcat! 🙂
Medtem, ko sem prebirala poširano ukano in razmišljala, da je res fina in da sama še ankol v življenju nisem naredila res fletnega poširanega jajca, sem tudi razmišljala o stranskih učinkih vrenja folije in o tem kar piše layla in da je doma ankol nisem kaj prida uporabljala, razen pri novih tetovažah 🙂 Sedaj pa razmišljam, kaj bi se zgodilo, če daš jajček v alu folijo … hmmm
Hmm.. js v alu folijo tud rajš čimmanj…
sem nekaj brala o možnih/domnevanih povezavah med aluminijem & Alzheimerjevo…?
(lahk pogooglate, če koga bolj zanima..)
Kaj pa sexi večerja z zavezanimi očmi? (seveda z eko bombažem ipd? ;))
zdravo, pa še intrigantno? he he…
/pa noben ne vidi jajčka.. ;)/
drgač pa, zdravje & kvaliteta pr men prideta pred formo.. 😉
tud nasploh probamo doma čimmanj folij uporabljat – alu in plastičnih.. (pa še smeti ne delaš..)
smo prešaltali ‘nazaj’ na nobl pokrovke ali pa celo sklede kot pokrov, kot v luksuznih starih časih.. 😉
hja, kaj pa vem … gotovo sem ta teden naredil še kaj bolj zdravju škodljivega, kot to, da sem pripravil (in pojedel) v foliji poširana jajca … v zvezi s poširanjem jajc me bolj kot folija skrbijo drugi zdravstveni vidiki: da mora biti jajce res sveže, ker se rumenjak konzumira takorekoč termično neobdelan, pa tudi to, od kje je jajce prišlo, kako živi (in predvsem kaj je) kura, ki ga je znesla … domnevnih škodljivosti pri raznih kuharskih procesih pa je lahko res ogromno, pač odvisno od stopnje senzibilnosti: nekateri ne trznejo niti ob cvrenju jajca na olju, ki se kadi na spraskanem teflonu, drugi pa celo menijo, da svežega sadja in zelenjave zaradi kemičnih reakcij ne bi smeli rezati z jeklenimi, ampak s keramičnimi noži, presnojedci pa znajo tudi razložiti, da je zdravju škodljiva vsaka termična obdelava hrane … vsak po svoje, je taku? … jaz zase mislim, da mi uporaba folije za tistih nekaj poširanih jajc letno ne bo bistveno načela hormonskega ravnovesja … tisto domnevno žlehtnobo, ki jo iz sebe da folija namreč kompenzira hormon sreče, ki pridno dela, ko oko uzre in brbončice okusijo takle fleten jajček 🙂
Napo vinil jajček je zakon, ampak jaz ga bom res poskusila še v alu foliji 🙂 a misliš, da je tisti od koroške kure, ki je futrana še na star način ok … jajček, ne alu folija? 😛
pri koroški kuri, futrani na star način, je vprašanje samo eno: kaj bomo pojedli prej: kuro ali jajce? … 🙂
hmm.. kaj pa vodna kopel, he he?
tako kot preliv za čokolado?
(pač posodica, kjer je jajce, in spodaj posodica z vrelo vodo?)
mene te smeti (od raznih folij itd) res ful jezijo.. 😦
& se jim izogibam…
če pa bo vseeno kdo probal, pa poročajte..
/tudi o tem, če se da alu folija umit/reciklirat, al se preveč umaže, ipd!)
koroške kure.. hmm.. Koroška je drgač kr onesnažena.. je odvisn, kje je lokacija pa kak luft & zemljo imajo.. (?)
futrana na star način – to je pa zakon! 🙂
Napo, evo – en gadget zate.
hja, karmen, plastika pa mikrowelle cuzamen, to je pa verjetno clo za moj hormon sreče preveč, hehe …
Oooo, se splača imeti stvari v readerju in zaostajati z branjem, potem sem lahko tako prijetno presenečena, ko nenadoma naletim na poširana jajca za telebane! 🙂 Tole se bo pa takoj sprobalo! 🙂
U, je že kar dolgo od komentarja, v spletnem zaznavanju časa! No, jajčka sem takrat takoj naredila in so uspela perfektno in potem sem jih naredila še enkrat, čista poezija. Narod pravi hvala. 😉
@vale: Kaj pomeni “ankol”?
Sem sprobal. Lepo, mogoče sem minuto preveč kuhal, ampak je pa dobro. 🙂
Mislim, da se ti od tolke sekirancije prej poslabša, kot pa da se ti tista plastika prebije do strica Alzheimerja. Ali kogarkoli. Live and let die! 😉
@Silvester – nikoli 🙂
Tudi js sm imel podobne probleme dokler me ni razsvetlil genialni Ramsey. Poskusi, se splaca in ne potrebujes folije.
sorry, samo … ampak tole gordonovo sukanje beljaških mrež v piskru mi ne deluje preveč prepričljivo, ker sem nekaj takega že poskušal … in klel kstomater … i guess i’m stickin’ with foil 🙂 …
Evo, poširam jajce po tvojih navodilih …
good luck … i mean, good egg! 🙂
Odlično, sem si ga postregla v kremni juhi iz stebelne zelene. Home alone si laho to privoščim, drugače pa bi bilo slišati: “Vale, kaj je to belo notri?”
“Jajce, dragi!”
“Aha, čudno je, jaz ga ne bom jedel!”
kadar mačke ni doma meets home alone, hehe …
Pingback: Zelena in jajce « Ukročena trmoglavka …
evo zadnjič smo po tvoji tehniki spoširali en kup jajc in so bla vsa super, mi je bilo pa malo zamudno s to folijo zato je sledil upgrade tehnike.
moja varianta: jajce ubiješ v zajemalko (šeflo) malo namazano z maslom, in jo počasi potopiš v vrelo vodo, prvih 10sek tako da voda sploh še ne pride do jajca, potem pa počasi celo potopiš. Čas kuhanja po filingu in po jajcih, rezultat… priceless 🙂
Napo,
Super si se to spomnu. Ampak sam neki če mi poveš…kako se tej foliji reče, prav folija za kuhanje al kako drgač?
Lih prejšn dan sm gledau kako delajo poširano jajce((Gordon Ramsay)ne vem če sm prav napisal) pa mi ni blo jasno kako tak lepo to “zarolajo”.
Glede vse te folije pa lahko samo to povem : Pussycam al pa metro-frikom to odsvetujem, kakor tudi :
1. Sprehod v sončnem dnevu po naravi- možnost prevelike količine sončnih žarkov
2. Sprehod po vlažnem ali deževnem dnevi po naravo- lahk da bo spet kej narobe
3. Sprehode po naravi, kadar planeti niso točno v pravem položaju, kot tudi :zračni tlak,vlažnost,temperatura, nagnjenost zemlje glede na center osi na plutonu 16.7.2016 leta, ker…ne bost verjel …spet lohk gre kej narobe.
4. Za vse une, ki pa ste odporni na vse tegobe novejše dobe(po domače povedano, da ste do 7 leta starosti pojedno 6 žličk dreka) si pa le pojdite kupt tiste vrečke.
Lp,
P.S. Dej mi prosm povej kako se reče tistm vrečka de jih grem takoj kupt za jutr zjutrej. mm..zjutrej bo to padalno na polno
andrej, to je tzv. folija za živila (prozorna, tanka, na rolo navita) … ponavadi človek grdo govori, ko jo skuša naravnost odtrgat 🙂
Aaaaaaaa, tisto. No, tistga je pa dost doma. Haaaa,haaa,haa…zjutrej sam PALI po štedilniku. Spet se bom nabutau jajc!!!
Lp,
Mati mila, kaj stresa 😀 No, poskusi takole: 1. daš vodo na štedilnik; 2. vzameš zajemalko in jo mal namastiš (da se ne prime jajce na koncu); 3. ubiješ eno jajce v zajemalko; 4. koristno porabiš čas in zajemalko potopiš v vodo najprej le do roba, da jajce najprej malo zakrkne (torej ga ne potopiš še); 5. takoj ko voda zavre potopiš zajemalko v vodo in počakaš enmalček. 6. kdaj je pravo? boš videl že na otip – vsakič uspe 🙂 Direkt na kruh, namazan z gorčico in pokrit z rukolo 🙂
Hihi, no zdej sem pa že prebrala enak nasvet gor. Bravo mi 🙂