onidan, ko smo se v tovarni zbrali okoli steklenega šanka in ob demšarjevih dobrotnijah (mornarska juha & piščančja obara, dimljeni losos s koromačem, kislo smetano in granatnim jabolkom, hladne rezine roastbeefa z mladim kozjim sirom, češnjevci s pršutom na salsi verde, špinača z mandlji in limono, grilane šitake, carpaccio, kocke fete s šampinjoni, zvitki s svinjino in paradižnikovo salso, sirovi žepki z jogurtom, tiramisu & jabolčna krostata) proslavljali dve desetki in eno štiridesetko, je filačev mobitel začel preigravati verano azul, kar je sprožilo dvoje: po eni strani obujanje spominov na serialke naše mladosti (saj veš: povratak otpisanih, smogovci, poletarac, boško buha, arabela pa to …), po drugi pa na španjolsko guštanje v barceloni, kjer je mama na šporhertu zraven šanka cimprala marsikaj, tudi počasi cvrto tortiljo … ta je v španiji vse kaj drugega kot v mehiki: ne kruh, ampak jajčna omleta s krompirjem … vamos, je brundil chef in jo naredil:

finta tortilje je, da večino okusa pozavga iz olivnega olja, v katerem se počasi kuhajo tanke rezine krompirja in čebule … baza omogoča nadgradnjo v zelenjavne in/ali mesne smeri … v našem hladilniku se je valjala še četrtinka ohrovta, ki je narezana na rezine postala del zgoraj prikazane tortilje … procesirali smo pa takole:
- štirje srednje veliki krompirji
- ena čebula
- četrt litra olivnega olja
- šest jajc
- četrt ohrovta
- sol
olupljen krompir in čebulo nareži na čimbolj tanke rezine – plastični slicer pride jako prav, ker si fertik v minutki … medtem v teflonki segrej olje in vanj vrzi rezino krompirja … ko se začnejo ob robu pojavljati mehurčki, je olje dovolj vroče, da lahko vase sprejme ves krompir in čebulo, ki ju lepo razporedi po vsej površini ponve in posoli … olje naj nalahno brbota, tako da se krompir v njem bolj kuha, kot cvre … zdaj se fokusiraj na sledeče: krompir mora postati mehak in ne sme postat rjav in hrustljav … med peko ga parkrat obrni, tako da zgornji rezine romajo na dno, spodnje pa gor … mehkobo preizkušaj kot pri kuhanem krompirju – s konico noža, ki naj gre zlahka skozi rezine … še en indikator je: ko krompir začne razpadat, si skoraj že čez: takoj odstavi ponev in krompir odcedi … v ponvi zdaj na hitro pocvri še ohrovt in ga dodaj krompirju … razžvrkljaj jajca in vanja vmešaj krompir s čebulo in ohrovtom, premešaj in prelij v segreto in namaščeno ponev, potresi, da se mešanica enakomerno porazdeli, pokrij in na majhnem ognju cmari kakšnih šest, sedem minut … zdaj te čaka še ena delikatna reč – obrat: tortiljo previdno stresi na plitev krožnik in jo pokrij z drugim krožnikom … obrni in tortiljo prestavi nazaj v ponev ter jo peci še pet, šest minut … prestavi na dilo, pusti par minut, nareži na osminke in postreži … s skledo zelene solate, recimo … tortiljo lahko hamsneš tudi mlačno, le v hladilnik je ne dajaj …
soundtrack: the doors – spanish caravan
Pingback: Napačen obrat … « Ukročena trmoglavka …
ups!
o tortilji vse dobr o onih mladinskih linkih vse narbolš, škoda takih lepot za smrkavce več ne delajo. marsikako košto, ki jo one cajte nisem maral, sem nekak vase spravu sam, da sem lohk gledu ačima, pitam se pitam pa kocko. ma oni link s špansko karavano pa neče strune prebirat!
evo, vratom smo dali novo kitaro in že so spet del španske karavane …
No no no! V seznam serialk naše mladosti – še posebej v španskem kontekstu – spada tudi legendarno Modro poletje!
http://www.siol.net/tv-spored.aspx?day=5&val=4727803&flag=dxk6gh59z2et7iorcol4pa (spet na sporedu ob ponedeljkih)
http://www.revijastop.si/Aktualno/V-srediscu/Nostalgija-in-Modro-poletje.html
Aja, drugače je tortilja meni ful dobra jed, še posebej con majonesa e cebolla, ampak je v našem gospodinjstvu žal točno eden fan te španske klasike…
huhu, verano azul že snemamo, pa da vidim, kako se obnese pri aktualni šolajoči generaciji 🙂 …