pojavnost francije v mojem življenju se je v zadnjem času kar razbohotila … malo zaradi macronovega gemblanja z volitvami, malo – precej orng – bolj zaradi olimpijskega igranja po parizu, marseillu, tahitiju in okolici, predvsem pa zaradi dvotedenskega kruzanja po (malo) normandiji in (večinoma) bretanji, o čemer bi veljalo spisati en poseben vpis na tole hibernirajočo blogetino … ampak zaenkrat se ustavimo pri emajliranih piskrih, polnih dagenj/mušol/klapavic, ki jih – prelitih s svakojakimi prelivnimi zosi (npr. roquefort, camembert, lardons, cococurry, lardons, cidre) za okol 15 evrov prodajajo v vsaki drugi oštariji (v vsaki prvi pa galete, take fajn dobre ajdove palačinke) … reči se reče moules frittes mulfrit, pri čemer se ta frittes ne nanaša na tehniko priprave školjk (one niso ocvrte, ampak soparjene), ampak na reč, ki jo strežejo zraven – nam vsem ljub in drag pommes frittes …
no, ker takole po povratku v domačijo radi počitnice malo podoživljamo skoz kuharijo, sem ondan se lotil narest prav mulfrit … z mulami nisem imel nobene frke, sem se pa malo študijsko lotil frita … sem imel nekje v zabeležkah zacahnano, da se menda najbolj ajnfohno in strejtfovart hrustljav, frišen in jakodobar pomfri pripravi tako, da ga začneš frigat v mrzlem olju … in sem probal in je bilo takole:

prva faza – na relativno tanke palčke (dobre pol centimetra i guess) narezan krompir sem dobro opral in osušil ter stresel v litoželezno kastrolo, v katero sem nalil liter pa pol olja … pod piskrom sem podkuril in nato delal – nič … s kromprijem se je medtem menda dogajalo tole: med naraščanjem temperature olja se je krompir pravzaprav skuhal, nato pa je iz njega začela izparevati voda, olje je malo cvrčalo, kartoflove paličice so se začele zlatorjavo farbat in spet je bil čas, da bloger to dokumentira:

potem je blo treba tole samo še s penovko ven pobrat, odcedit na papirnatih brisačkah, posolit, postavit ob poln pisker mušol in zaprosit za sprejem v društvo slovensko-normandijsko/bretonskega prijateljstva … no, tle smo, da bomo odsihmal v naši bajti fridam/frenč frajs frajersko pripravljali po tejle metodi, ker je res simpl & efikasno … hvala za pozornost et bon apettit!

aja, še muzika … dejmo kar eno bretonsko-keltsko robo poslat v uhe, oui? manau – la tribu de dana … le poglej si video na linku, ker so ga posnel u enmu gradu, ki mu lohk rečeš fort la latte ali chateu la roche-goyon, mi, k se radi afnamo u bretanščini mu bomo pa rekl roc’h-goueon, ane ….
Huda fora s pomzijem, komad pa tut dobr. Dam v nabor poslušljivih v Vilo.
Ooooo, merci beaucoup za tole odlično muzično fritasto postrežbo! Zdaj je šele jasno, kako pogrešam-o to blogetino, kot praviš. Pa še Kempinski je izpadel … ccccc
Se total s predhodnico, ma še posebej pogrešamo tvoje pisanje o kokšti!
LePomešaj