da ne boš slučajno mislil, da gre pri naslovu za referenco na peklensko vročinske rekorde, te vendarle opomnim, da sem sedem avgustovskih dni preživel v prijetnem temperaturnem okolju polototka vironniemi, šetkal, poslušal muziko, se pregreval v hardcore savni in ohlajal v vodovju finskega zaliva, užival v blagodatih domišljenega in delujočega javnega transporta, gledal art in fasade in knjižnice in ljudi in tu pa tam tudi kaj pomalical … tipi prehranskih obratov so bili tokrat kar pestri: mišelinkastega vraga že veš, festivalski pop-up tudi, prav tako si seznanjen z japonsko-finsko tajno vezo … zdaj pa gremo še v trendiš bistro, obratujoč v tistem delu helsinkov, ki že z oznako design district helsinki izžareva avro kulijade … no, ko med večernim blodenjem točno sredi avgusta navašeš na takle izvesek

ti je že jasno, da boš tukaj not večerjal, če bodo le imeli plac … in so ga, čeprav so potem kar malo hiteli, saj je kuhinja nehala delati slabe tričetrt ure po najinem uletu in to je kar resna situacija … finci so namreč jako punktlih ljudje in pri vsaki zadevi določijo njen začetek in konec … anekdote erazmovskih izmenjevalcev poročajo o tam, da vabila za žurke pridejo v obliki 18.00: začetek – 19.00: prigrizki – 21.00: torta – 22.00: konec … in da se potem ljudje dejansko pojavijo ob šestih in se mirno razidejo ob desetih … točnostno domnevo lahko potrdim s festivalsko izkušnjo: ko so pobje iz benda grand mahogany v zaljučku svojega špila še besno šprudlali po inštrumentih, smo v publiki slišali samo še bobnarja, glavni tonec je namreč ob 23.00, ko je bil predviden konec, gladko potegnil dol vse reglerje … enajst je ura, pejte doma! … no, mi pa pejmo nazaj v avgust:

(v) avgustu smo nazdravljali s zelo, orng, ultra suhim švedskim ciderjem, pa z enim dobrim, dišečim in osvežilnim malinovim gosetom iz pivovarne kakola (pustmo zdej asociacije imena pivovarne, pliz) pa kar fajn koktejle znajo tudi namešat … tako da te, draga bralka, mirne duše napo-tujemo v tole avgustijado, ko se znajdeš v helsinkih … tu na blogu gremo pa naslednjič v eno resno gostinsko inštitucijo; ne spregledat!