lanske poletne počitnice je 75% članov našega gospodinjstva preživljalo ob enem drugem morju, kot smo ga sicer navajeni … namesto ekstenzivnega namakanja v na 27+ stopinj segreti lužici adrijanskega morja je zgolj 33% odstotkov članov ekspedicije izvajalo hitrejše in-n-out kopalne ibunge v na 15 do 17 stopinjskem atlantskem oceanu … no, vsekakor je treba reči, da nam tam gori v normandijskih in bretanskih krajih v nobenem pogledu ni bilo kaj hudega … ob prekrasnih lendskejpiš razgledih,
hudih kamnitih
in betonskih stavburdinah (le havre je super, pripročam obisk stavboljubcem!)
prijetnih temperaturah, specifični svetlobi in dobri družbi gre izpostaviti predvsem srebanje ostrig v cancaleu
praktično raziskovanje nebroja verzij moules frittes in drugih školjk, ovohavanje specialnih klobas črevaric, andoullletes
in – če smo že v drobovinski kategoriji – teriniziranih vampov
ter praznjenje svakojakih posodic bretonskega in/ali normandijskega cidrea
smo pa iz tega potovanja prinesli še eno kulinarično spoznanje – da so ribe jako, jako, skorajda že dekadentno fine, če se jih mimo naših mediteranskih olivnooljnih navad pripravlja s putrom … od tu do združitvenega kongresa dveh morskih šol nas je tako ločilo le še nekaj preprostih kuhinjskih operacij, ki so na koncu dale tale rezultat:
blitvo s krompirjem verjetno znamo? na hitro: v kozici na olivcu pražiš strt strok česna, ko zadiši dodaš blanširano, seskljano blitvo in na kocke narezan kuhan in odcejen krompir … soliš, popraš in med mešeanjem dodajaš malo od krpmpirja odlite vode, dokler ti konzistenca ni všeč … jaz imam rad, da je blitva s krompirjem in ne obratno, ti pa daj kakor češ … glavna stvar tu je itak ta riba … njo pa takole predelaj v specialiteto:
- dva čim debelejša fileja bele ribe (na fotki je resen oslič, uplenjen v aleševi ribarnici)
- 100 g masla
- 50 g mandljevih lističev
- žlička limoninega soka (ali malo več suhega belega vina)
- sol, poper
pečico segrej na 180 stopinj … fileja prereži na dva dela, tako da imaš štiri približno enako težke porcije … posoli in popopraj jih po obeh straneh in jih položi na s peki papirjem obložen pekač …
tretjino masla nareži na kockice in jih enakomerno razporedi po filejih … pekač šopni v pečico, in si naštimaj časovnik … zdej sva pri ivačičevsko-vendelinski zagati, ti bom namreč rekel, da ribe peci, dokler niso pečene, hehe … ampak ti vseeno dam orientir – nekih deset minut bi znalo biti za srednje debel file že dovolj …
medtem narihtaš maslo: ga daž v majhno kozico in ga počasi segrevaš – se bo penilo in ko se ne bo več penilo se bo začelo zlato barvati in po lešnikih dišati … in takrat stresi v kozico še mandlje, praži miniutko ali dve, da se lističi obarvajo, kot so zgoraj na sliki … v mandelputr prilij še limoniin sok ali vince rujno, premešej in drži toplo na čisto majhnem ognju …
v finalu pa postopaj takole: na krožnik blitvo, na blitvo ribo, na ribo putr z mandlji, na ozvočenje pa še žanrski miks, v katerem se srečata hiphop in bretanska klasika: manau – la tribu de dana
trivia: video je bil posnet na gradu fort-la-latte (oz. la roche-goyon oz. roc’h-goueon), v katerem imajo tudi hud zeliščni vrt … a kako vem? ha, ker bil:
kruh & vino 
Jaaa, Bretanja ❤ Mi smo se letos potepali tam in ja, vse drži, kar ste napisali 🙂 Odlična hrana, tudi sladki program, hehe, prijazni ljudje, dih jemajoča pokrajina, za piko na i pa tradišinal muzika, poparčkana s francoskim hip-hopom. Najlepša hvala, da ste delili svoje vtise s potovanja, pa tudi za recept 🙂
ni za kaj 😉 … največji problem je bil, katere fotke izbrat … je ostalo še za cel ocean neobjavljenih res lepih hudobijic … ob muzike pa tudi – med furami smo poslušali te neke bretanske melanže in ugotovili, da jih ob hiphoperjih radi ponucajo tudi panksi in metalci …
Čudovito, jo načrtujemo z razširjeno družino naslednje leto. Se že veselim vihanja nosu ob pogledu na vampe in morda enak odziv na školjke. Že slikce se mi zdijo jako apetitlih. Je pa tudi mene že pred nekaj časa presvetlilo, da gresta riba in maslo sijajno skupaj, nova dimenzija užitkov. Vzamem trsko, pa ne suho (a ni zanimivo, kako se je uveljavilo ime za ribo po načinu priprave in ne po izgledu), v ponvi razpustim maslo in kanček oljčka, spečem na porcije razdeljene fileje, dodam malo česna, na koncu pa še ta majhne kozice – severnomorske. Potresem s peteršiljem, zraven pa čisto mediteransko blitvo s krompirjem (ja, in ne obratno). Če pripravim še domačo aioli omakco, ribi seveda ne dodam česna. Sem to pekla samo pozimi, pa so se moji doma bunili, da bi to lahko jedli vse leto. Če ni trske, vzamem pa kaj podobnega. Bom poskusila tudi gornjega. Slastno, slastno!!
dobra lokacijska izbira! … domač bralski krožek tistim, ki se odpravljate v betanijo predlaga še detektivske predpriprave z dogodivčinami inšpektorja dupina, ki jih jean-luc bannalec (kar je psevdonim nemškega pisarja jörga bonga) popiše zelo slikovito, potopisno pa tudi kulinarično dobro začinjeno … bonvojaž!