tudi rubrika topovi leta je zajeta v kolateralno škodo puščavkega peska, ki je zasul tole nekoč cvetoče spletišče … po šestih letih sem spet pobrskal po spominU, predvsem pa po fotkah (saj zato pa mamo telefone, ane) in iz odhajajočega leta ven potegnil sledečo artilerijo:
top jed v restavraciji
konkurenca v tej kategoriji je kar resna – glede na to, da že po službeni dolžnosti vsak teden odsedim par ur v kateri od slovenskih birtij, poleg tega pa kot na-potnik grem še na kakšen izlet, kjer me spet začne srkati v take in drugačne lokale … no, po skrolanju čez telefoto album odhajajočega leta sem hitro zaključil, da tatarski biftek ksenije mahorčič vendarle odstopa – ksenija je namreč za to jed sama naredila vse, tudi specialen krožnik … lej to, no:
top recept iz kruha in vina
konkurence v tej kategoriji praktično ni, shame on your writing laziness, napotnik! … kar pa ne pomeni, da nič ne kuham – o pa še kako in včasih tudi zelo dobro … i guess da sem letos najbolj ponosen na ceviche, ki sem ga napedenal iz bagatelno pocenskega ciplja:
top vino/napitek
tudi s to rubriko lahko precej hitro opravim, saj najljubši požirek kar močno odskakuje od ostalih (sledita mu predvsem dva pivaka – v vroči pragi izpita lahkotna osmička unetickeho pivovaru in v mrzli pragi odkrit budvar 33 – novo, crispy in resno grenko pivo iz budjejovic) … na mojem jeziku pa se je najbolje počutilo vino, za katerega bi težko rekel, da je trendovsko (cajti so naklonjeni predvsem lahkotnim, sortno izraženim elegantnežem), saj je chardonnay s posestva gjerkeš do konca dozorel, odležal eno leto v novih sodih, nato pa še par let v steklenici, na katero so nalepili etiketo z imenom woodstock (malo zaradi letnika – 40 let po tem, ko je jimiju kitara pela – malo pa zaradi lesa) in postal moje najljubše vino leta 2025
top gastro doživljaj
tukaj seveda spet kar dobro kaže – tamle okoli asola smo silno dobro jedli v zelo simpa placih; tudi obe podkurjeni zvonarjenji na rožnodolskem vrtu don paolete bosta šli v anale in to v družbi spekatularnega office cateringa by raw pasta deli (priporočam!) … na vrhu pa vendarle ostaja serija petih pogovorov z ljubljanskimi chefi, h katerim so me povabilo organizatorji festivala november gourmet … jorg zupan, mojmir šiftar, jakob pintar, igor jagodic in familija bratovž so ne le hudi stručkoti in profiči, ampak tudi razgledani, duhoviti in dostopni sogovorniki – pač, ljudine!
top food related
haha, modeli – jasno da tukaj ni dileme: svoje stroge, francjožefovske obrvi sem odnesel v 42. epizodo 11. sezone masterchefa in zagrenil življenje šesterici tekmovalcev … no, pa zlatega silvota sem reanimiral, to je pa tudi nekaj 🙂 … srečno in boljše 2026!
kruh & vino 