Torkla

Offside

škampi zaviti v staran špehNogometno navijaštvo večina povezuje z dvema stvarema: foteljem in pivom, ponavadi v obratnem vrstnem redu. Fotelj je včasih, če gre za spremljanje tekme na javnem mestu, lahko zamenjan s kavčem ali pozicijo z dobrim pogledom na veliki ekran. Pivo je kot Thierry Henry ali Ronaldinho – ne more biti zamenjano. Si predstavljate, da bi med izključitvijo Jensa Lehmanna držali v rokah eleganten kozarec penine, med Eto’ojevim ciljanjem vratnice pa bi v nos vlekli arome krepkega rdečega in premišljevali o mehkobi taninov? No go. Če kljub temu skušam rezultat finala aplicirati na gastonomsko raven, lahko rečem, da so letos tapas premagali fish and chips, čeprav je tudi res, da nas največje bitke v resnici šele čakajo. Jasno je le da bodo, tudi zaradi navad v državi gostiteljici, vse specialitete postrežene s pivom.

Seveda pa za nogometne navdušence obstaja tudi dan potem. Dan za lahkotno pametovanje o igri, junakih, potezah in napakah velike tekme, ki je za nami. Dan, ko živci niso več napeti, ko so stavni vložki pomnoženi ali izgubljeni in ko so točke Fantasy Footballu, ultimativnem orodju za involviranje širokih množic street ekspertov v igro, dokončno razdeljene. Moj fantasy klub, Češki hlapi je sezono končal pri 541 točkah, kar ni ne vem kaj, ampak Zvezdanove fante iz FC Ogninho sem vseeno namahal za 65 točk. Za prostor analize letošnjega upravljanja z igralci sva iskala mirno lokacijo z zelenico na očeh in Hiša Torkla s pogledom na z živo zeleno barvo poraščene istrske griče se je izkazala za nadvse fletno izbiro.

Staro oljarno v Kortah so z v slovenskem gostinstvu redko izkazanim občutkom za združevanje tradicije in modernih elementov preuredili v udobno in elegantno restavracijo, in bili pri tem pozorni na vse detajle: stole, prte, opremo, krožnike … vrhunsko počutje za vrhunska klepetača je zagotavljal še zvočni sistem, ki je nevsiljive jazzerje kmalu zamenjal z luštno kompilacijo jazzy hip hopa in soula izpred desetih let. Domišljavo sva si mislila, da je to zaradi naju: bila sva pač edina gosta v notranjem delu in mogoče so muziko prilagodili najinemu okusu. Vsekakor so zadeli. Zgrešili niso niti s penino, ki so nama jo ponudili za začetek: fuzbal feni imamo radi, da nas po grlu popraska kakšen mehurček in Jakončičeva Carolina jih ima ravno prav. Nasploh v Torkli z vini delajo zelo lepo. Vinska karta je pregledna in urejena, izbor vin zelo dobro pokriva lokalne pridelovalce in njih sodruge iz drugih koncev Primorske, seže pa tudi v druge slovenske vinske pokrajine in preko meje, raziskovalcem pa ponuja prijeten nabor ekskluzivnih letniških polnitev, magnumov, predikatov in ostalega veselja za posebne priložnosti.

Ker sva se v Korte peljala prejšnji četrtek, sva sledila namigom Roberta Gorjaka s tehle strani in si za spremljavo prvih krožnikov iz kleti Korenika Moškon izbrala malvazijo 2004, ki je predstavnica hrani prijazne malvazijske šole, brez pumpanja z dolgimi maceracijami in pretiravanja z bariki. Ne vem sicer, kako izbirajo nogometni selektorji, ampak izbor obrambne linije iz hladnih predjedi je v Torkli še kar problematičen. Na srečo težave niso Oblakovega tipa, (ko človek ne more izbrati nič) ampak se je težko odločiti katero od dobrot bi izbral. Kvadrilemo je hitro razrešil komunikativen in v načine priprave jedi dovolj dobro posvečen natakar, ki je ponudil naslednjo peterko: kot celična mrena tanko narezan brancinov carpaccio, hobotnice v solati z osvežilnim dodatkom jagod in 24 let starega balzamičnega kisa, tunin tatarec, v katerem je malce premočno vlogo odigral limonin sok, dišeča, gladka in nežna tartufova rolada in minimalisitičen, sladkokisel škampov repek, mariniran v pomarančnem soku. Srečo sva imela tudi pri izboru sredinskih igralcev z obrambnimi nalogami. Eden od njih – na žaru pečeni in v rezine slanine oviti škampi – je celo osvojil naslov najblj okusnega igralca dneva. Posebnosti pri tej v osnovi preprosti jedi sta dve: slanina (selektor Lippi bi ji rekel lardo) je starana v marmornatih skrinjah in daje potencialno suhim škampovim repom ravno pravo količino sočnosti, za potrebno svežino pa poskrbi previden odmerek že omenjenega balzamičnega štiriindvajsetletnika. Fritaja s tartufi je bila sočna in dišeča, a je k temu bolj kot radodaren odmerek naribanih žagovinastih in utrujenih črnih gomoljik pripomogla tartufata. Nasploh nadaljevanje igre in izbor igralcev za napadalne naloge niso dosegali navdušujočega začetka: jagnječje zarebernice so s popečeno zelenjavo in krompirjem vred komajda ujele kvalifikacije za pridevnik korektno (sem nekam se uvršča tudi merlot breg 2003 iz iste kleti), medtem ko brancinov file s češnjevci, olivami in sušenimi paradižniki v škrniclju nikakor ni zmogel splavati iz preveč olivnega olja v katerega so ga namočili. V konici napada sta torkat igrala mandljeva zmrzlina in čokoladni žličniki z jagodami, a se je v spomin zagotovo bolj vtisnil njun dekanski spremljevalec, Bordonov sušeni polsuhi merlot 1996.

Kako torej interpretirati naslov tegale zapisa? Daleč od tega, da bi kdo pomislil na prepovedani položaj, kot je offside neinventivno preveden v materinščino. Prej bi rekel, da se je prav prijetno ujeti v offside zanko, ki jo pripravljajo fantje v Kortah. Imajo nadpovprečen ambient, izvrstni so pri vinih in predjedeh, sapa pa jim malo pojenja pri glavnih jedeh in sladicah. Ampak včasih je to dovolj za zmago, saj veste kako smo prišli na Euro 2000 in v Korejo dve leti kasneje.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s