o lesarjih bi chef sicer moral pisati same lepe reči, že zato, ker je sin lesnega tehnika, ampak to, kar zadnje cajte dela luka lesar je pa vseeno vredno kakšnega grama razlitega žolča … gospod se namreč imajo za jako gurmansko razpoloženega, celo tako, da so prijavili franšizo taljansko podeželsko oremljenih oštarijic, ki se ji reče luka gourmet … proti tem, sicer vedno bolj unformiranim krčmam tipa pr’ noni, špajza, babica … chef nima kakšnih besnih zamer … večjo težavo vidi v zadnji lesarjevi pogruntavščini, ki je okupirala bivšo kavarno evropa in (poleg degutantno egomaniačnih polmetrskih črk luka gourmet na notranji steni) nosi ime lesar a la carte … ker se je češpov sašo ravno te dni spraševal kaj v slovenskih krčmah pomeni po naročilu oziroma a la carte, mu odgovarjam kar tukaj: to pomeni, da je dobro da v krčmo prideš že sit, ker boš na naročeno čakal toliko časa, da ti bo vmes že fino zakrulilo v želodcu … to tudi pomeni, da je jedilni list loterija in da si moraš vedno pripraviti še plane b, c in d, ker je zelo verjetno, da tega kar bi ti rad jedel ravno danes nimajo … in ti seveda sploh ni jasno, kdo je pojedel vse tiste kurje joške, ker je lesarjev, torej holcarjev a al carte lokal čisto prazen … a la carte je v našem primeru pomenilo še, da smo na mix hladnih morskih predjedi, njoke s sirom in jagenčkove kotlete na žaru s peperonato čakali 52 minut … wadafak?! … verjetno se je kuhar odpeljal v bovec uplenit in razkosat jančka, njegov pomočnik pa je šel medtem v makedonijo po paprike pa so ga nazaj grede zajebavali na meji in je prišel malo kasneje … prinešeno je bilo sicer dobro (razen hudo močnate sirove omake na njokih), ampak če bi bilo postreženo kakšne pol ure prej bi bilo še boljše … poleg jedilnega žolča bom zdaj polil še dva, prvega kar po lesarjevi paradni disciplini, ambientu: že lepo in prav, da je vse dizajnersko in luštkano, ampak mogoče bi vendarle kdo popravil zlomljeno desko na stranišču in naštimal splakovalnik tako, da bi tisti hudournik, ki prišiba v školjko dejansko tudi kaj odplaknil s sabo … in da bi se vsaj delali, da pucajo, ne pa da je zadnji vpis na evidenčnem listu kontrole čiščenja star natančno sedem dni in 11 ur … anthony bourdain ima kar prav, ko trdi, da nikoli ne bi jedel v restavraciji z umazanimi stranišči, kajti skrete je v primerjavi s kuhinjo precej lahko očistiti in če jim že tu na ratuje si lahko samo mislomo, kako je v kuhinji … zadnja zamera je bila tudi prva: ni vinske karte … ej, pa da leta 2006 oštarije, ki se za nekaj ima ni sram, da nima vinske karte … že res, da je manj dela s tem da na šank postaviš tri prazne movijine magnume in nekaj buteljk zgornjega briškega razreda, ampak a je res tok težko odpret wordov dokument in narest sezanam vin, ki jih imaš in zaraven napisat cene? … ali tega pač ne narediš zato, da potem lažje nateguješ goste in pač malo prilagajaš cene, verjetno ne navzdol … ker očitno šefu lesarju ni nerodno se podpisati pod tak promašaj od restavracije, pa je očitno nerodno osebju: kuhar je na oni morski miks kar samoiniciativno dodal še nekaj stvari, natakar pa nam je pojasnil, da oni častijo njoke za minichefa … luke lesarja tako chef na teh straneh ne bo več omenjal z njegovim viskoletečim gourmetskim nadimkom, ampak bo holcar ali pa loser …
kruh & vino
brez tega ne gre
kruh & vino 
Uuuu, je moglo bit pa res mimo, da si se takole razhudil! Bom pa upostevala tvoj nasvet in se ob mojem prihodnjem obisku holcajevem koticku izognila.
ja, res me spravi v slabo voljo, če eni tipi, ki se furajo kot ne vam kakšni hudi gurmeji in esteti in ne vam kaj potem še niti vinske karte na morejo napisat in imajo kuhinjo tako neorganizirano, da za eno piškavo kosilo, ki je, brez njokov, koštalo 33 evrov, porabijo skoraj eno uro … bleferji, res!
Ce se bolje naokoli ozres, bos videl da je takih tipov kar precej. Pa se mnozijo se. So pac ugodni klimatski pogoji. Zato pa smo veseli takih opozoril, ki cloveke resjo takih muk. Pa bi lahko ze po unem gajant napisu slutil, da nekaj ne stima.
Slovenska pateticnost se je sestavila v temle smesnem zbirku besed ki jo je sestavil “chef”. Bravo! Tole te je pa na max uzalil a? 52 min pa tak “chef” pa “chefica” (ha,ha) res skoraj izdahneta duso. Pa ne da sta cakala cel dan, morda zato da bi lahko bolj objektivno ocenila ponudbo al sta res tok lacna.
No kakorkoli jaz osebno nism nikakor povezan z omenjenimi ljudmi ampak pa prepoznavam koncept ki ga vodstvo teh restavracij razvija v Ljubljani in je res v tej zatohli situaciji, ki obstaja v Ljubljani pravi presezek. A morda “chef” pa “chefica” kdaj pobegneta tudi cez mejo, da bi res lahko objektivno ocenila ponudbo? Vprasam zato ker je italijanski stil precej razlicen od avstrijskega dezelskega – tirolskega designa, ki je prisoten v restavraciji Evropa, Vitez, LG, Gostilni Nona in Spajzi. No ja pa v prihodnosti kajne?
Pa da ne bo pomote “chef”, nekje se pa strinjava, tudi v restavraciji “15” v Amstredamu smo cakali predolgo pa kaj? A je zo to kriv Jamie Oliver. Ti bi verjetno tud njemu razlil kaksn vrc svojega zolca ce ti ga ne bi vmes ze zmanjkal? Get over it pa ne bit tok uzaljen (kdo pa misls da si), ce pa si ze pa ni treba pretiravati pa lagat. Balkanski ego valda.
hja, odpiralec, takle mamo: jaz jezen na lesarja, ti jezen name … vsem ljudem nikoli ne ustrežeš …
Nepravilen pristop! namesto da bi se delal pa povdaril zgodbe ki so zanimive v Lj, in tale je sigurno najbolj od vseh (iz vidika koncepta ki ga predstavlja, kvalitetne kulinarike in naprednega ambienta) jih pluvamo zarad smesnih detajlov ki se v vsaki restavraciji na svetu sigurno dogajajo. Tko da to je moj point! nimam pa niti slucajno nic proti teb ker te tud ne poznam!
Posebaj pa mi je smesno da toook pretiravas ker si uzaljen (to je res smesno pateticno), no ja, ne poznam koncepta tvoje web strani ampak zgleda da je res popolnoma subjektivna. Verjetno tud to deluje za nekatere, ki drugega ne poznajo. Jaz ko pa sem precej redni gost v razlicnih restavracijah in tudi v teh pa vem da ni tako. Vsaj kar se tice Luka Gourmet kuhinje in nacina, morem priznat da nism jedel slabo niti enkrat.
No pa lep pozdrav, sej forum naj bi bil zato da se popravi ce je kej narobe in to kar si ti sestavil je res pisano iz tvoje uzaljenost in to se res opazi, krivico pa delas kvalitetni kuhinji kar verjetno tud sam priznavas? ali ne?
glej, če še enkrat dobro prebereš tekst, boš videl, da o kvaliteti hrane nisem imel nobenih pripomb, če boš malo pobrskal po oddelku krčme, pa boš celo uspel uzreti pohvalno recenzijo špajze … problem lesarjeve a la carte pa je (vsaj takrat, ko sem bil tam) seveda v tem, da od treh izbranih jedi iz meuja nimajo niti ene in da nato, ko le uspeš najti nekaj, kar imajo, v prazni oštariji na naročeno čakaš 50 minut … pa seveda da ni vinske karte, da je stranišče zlomljeno in umazano … sorry, tukaj pa res na gre za užaljanost ampak za slabo organizirano oštarijo … in, ja, blog je seveda popolnoma subjektiven, kakšen pa naj bo, če je moj?
luškan špetirček tukajle. no, tudi jaz bom pristavila svojo žličko, da se ne bo kresalo samo dvoje mnenj. res je, da so mi pri Luki v stari Ljubljani dobro skuhali, a … pred tem sem najprej skupaj z vsemi ostalimi gosti poslušala natakarico na ves glas jamrati, da je za vse sama, vmes pa nam je tudi namignila, da bi bilo bolje, da se spokamo k sosedom, ker ima čisto preveč dela. aja, v lokalu nas je bilo natanko 8 za 3 mizami. potem smo 45 minut čakali na juho in 1 uro na biftek. sredi sladice smo morali odložiti bištek in odšteti šokantnih 38 eur po glavi (juha, biftek, tiramisu, 1 dcl refoška).
OdpiramoObzorja, Holcar, morda res ni kriv, a restavracijam z njegovim podpisom se bom vseeno v prihodnje na daleč izognila.
38 za župo, biftek, tiramisu in deci vina? …. omg!, pa to je rop! … če jih dodaš še sedemnajst dobiš pri apoloniji v sežani vrhunski degustacijski meni z osmimi rihtami, čez cesto od lukata pa stara mačka za first class steak iz uležanega v prekmurju zraslega angusa cola 14 evrov …
Oh, ne govori. za 38-ko se pri mojem ljubem Ruju do vrha napokam paštetk, skutic, tartufov, florentincev in sladičk, pa še vino teče v potokih. Nad Lesarjem bom pa kar lepo nos zavihala.