je rekel chef oni dan … in smo šli, kaj pa čmo – ko se pojavi notranji klic po spremembah je treba zapustiti domače ognjišče, naložiti voziček, posteljico, igrače, knjigice, cunje, plenice, dude, kreme, sirupe, toplomere in zaigrati glavne role v vikend road movieju … na zahod! … na lomu naloženemu samohodu za okrepčilo privoščimo primadizel, sebi pa primadželat, potem pa direkt v rezabilno podnanoško meglo in naprej po reberniških ridah … ignorirajoč bočno burjico z desne, kapljice od zgoraj in vabljive kazinojske napise z vseh strani smo varno prestopili mejo občine brda … še par šaltanj tretja-druga-tretja in že trkamo na duri kmetije odprtih vrat in odprtih sob in odprtih src … in odprte kuhinje! … pršut itak, ampak gosja pašteta s tartufi, pečena račja prsa na kot las tanko naribanem zelju s prelivom iz drobno sesekljanih pistacij in bučnega olja so že bonus … fižolova mineštra za vse (še dobro, da se minchef zmrduje in ostane več zame) … njoki z račjim ragujem ali bela polenta z do mehko mehkega pečenodušenim kravjim repom? … oboje, kaj da ne! … za zraven najprej bela quela, nato tokaj pikotno, ki diši in šarmira vse po vrsti … za rep pa mora da je mora, aleksov skoncentriran majstrpis … nedeljskemu marmeladastemu zajtrku sledi svaljkanje ob odprtem ognjišču, kjer je uroš že podkuril bndonu (knjižno: čripnji, pogovorno: peki), katerega vsebina je na tej točki še misteriozna in tako kani ostati še dve uri … okej, pejmo na britof brat priimke: kristančič, klinec, toroš, cukjati so v občutni prednosti pred ostalimi tremi (reya, erzetič, pulec), ki se sploh pojavljajo … potem pa kremna mineštra iz gomolja zelene, obložena s prozorno tankcano in takoj topljivo rezino sušene prate, bleki (sort of papardele) z golažem in slastno razkritje podbndonske skrivnosti: votla kost s krompirjem, zeleno, korenjem in boh (+ aleks & uroš) ve s čim vse še … vsekakor še ena idealna spremljava za moro in podlaga za … tiramisu? … panakoto z grozdnim šugotom? … maš prav: za oboje! … ko za finale še mali klinec maks pribode, da naj pridemo še jutri in vsak dan, se nam kolcne, globoko zavzdihnemo, podremo kupček, spet spakiramo in gremo … ampak ne za dolgo, prmej da ne!