danes je bila taka ohlajajoča se lenivska jesenska sobota, ki je kar klicala po obedu, s katerim ne bi bilo veliko dela, bi pa vseeno izkazoval dolžno spoštovanje do takega ljubkega, nedalavniškega, skoraj prazničnega dneva kot je sobota … no, in ob takih dnevih pride prav je, katere ime lahko zapakiraš v tri dvočrkovne zloge, od katerih sta dva celo enaka … li-le-li stoji za lignji-leča-listje, tri glavne sestavine preproste in učinkovite juhe, s katero je nič dela in veliko veselja … poklon minimalizmu narediš takole:

• pol kile čim manjših lignjev
• četrt kile leče
• četrt kile listja (blitva, zunanji listi ohrovta, špinača …)
• opcijski če-či (česen, čili)
• sol, poper

lečo deni na triurni šnelkurz potapljanja, nakar jo odcedi in ji privošči prelitek iz litra in pol frišne vode … zavri, dodaj očiščene ligenjčke, pokrij in na komajda brbotajoči temperaturi kuhaj pol ure … dodaj na centimetrske rezance narazano listje in kuhaj še pol ure … poskusi in osoli, popopraj in očili po volji mili … če boš česnal, naredi to sesekljano in skupaj s perjem, če pa imaš pri roki deco, ki viha nos nad lečo, boš imel dodatno delo z mletjem le-te: piriranje izvedi preden v župo deneš listje – za čas mletja odstrani lignje in jih potem vrni na delovno mesto … schmeckt chic!

soundtrack: de la soul – (three is) the magic number