da je nabor ljubljanskih uličnih prigrizkov precej ubornega tipa, je verjetno jasno vsakemu, ki mu je trebuh že kdaj zakrulil sredi bele metropole … avtohtonemu osrednjeslovenskemu pizza bureku se je v zadnjih dveh letih pridružilo približno 17.824 kebabdžinic, ki so še bolj globalizirane kot klovn ronald, saj buzdovane z zmrznjenim mesom skorajda vsi po vrsti dobivajo iz neke mega large nemške radnje, ki odjemalce oskrbi tudi s fotkami največjega kebaba vseh časov, ki so ga skupaj nalimali v taisti radnji … ekspanzivnim turkošvabom je pred par meseci podlegel tudi perzijski ata ali baba iz poljanske ceste, ki je do takrat v izložbici svoje postjanke vsak dan vrtel simpatičen piščančji mini kebabček, ki ga ni bilo za več kot dve, tri kile … poleg kebaba in bureka je uličnemu hodcu na voljo še kakšen pogret podplat pizze, vroči pes, hors in – tega se gre poslužiti samo v res skrajni sili, recimo ko še medliš od lakote, čeprav si zgrizel že podplata obeh superg – črpalkarski sendviči … in kje je tukaj alter snack? porečeš, dragi bralec … i, na čopovi v čopomani, tri kvadratne veliki luknjici pod bigmekom, kjer poleti tenstajo fin gelat pozimi pa grejejo mini kiše, torej quiche, fletne slane pitice s sirovo/jajčno polnilno bazo in raznimi dodatki … chef je sneknil unega z artičokami in slanino in tistega s špinačo in sušenimi paradajzi … oba sta bila prav fletna in vredna bodisi ponovitve bodisi testiranja ostalih okusov … priporočam za bajdvej, vsekakor pa naj vam izbrani kiš pogrejejo, ker chefici ga zadnjič recimo niso (kar je hecno, ker so ga meni obakrat nahajcali po difoltu … izgleda da sem tolk cool … in chefica tolk hot, hehe) …
kruh & vino
brez tega ne gre
kruh & vino 
Ali je hors sedaj zadnji na lestvici preživetvenih paketkov, ali si mislil celo skupino?
Že dolg nisem konzumiral horsa, ampak učas je bil prov fletn.
hors je prov fletn, če si prej spil že sedem pirov in ti ni mar, če ti mix majoneze, načota, kečapa in une župe v kteri spravljajo pečene pleske, polzi po bundi … skratka: ob dnevni svetlobi in pri polni zavesti bi jaz raje izbral kaj drugega … ampak to drugo gotovo ne bi v nobenem primeru bil sendvič iz petrola … tko da horsek čist ta zadn ni, kenede … je precej boljši kot so bile old school štacjon pleske (čbula,ajvar,zenf) pa tudi precej bolj fejst od marsikaterega kebaba in bureka … če pa še namesto faširanca izbereš žrebičkov zrezek in oklestiš priloge na solato, paradajz in gorčico je pa že precej pri vrhu, kamor bi se pa lahko zavihtel samo pod pogojem da zamenjajjo une gumasto penaste bombete …
Ja ne smes past na finto, pa vzet vse prilogce (ker je cena ista – vsaj bla je). Se uredu uleze na pivsko podlagco.
Tam pri čevljarskem mostu je drgač ena čist fajn sendvičerija. Edin ne mislit, da boš mal prigriznil usput. Tisti sendviči se po obsegu lahko kvalificirajo za komplet kosilo. Sploh, če si jih daš pogret.
u, ja, paninoteka, itak – ampak tisto res ni pouličnega tipa, vsaj ne v tem smislu, da bi nekaj stoječki potabal … tam se človek kar usede in grizlja, v opoldanskem času pa celo kuhajo župce in topli obrok … glede sajza paninov se pa old school obiskovalci zadnje čase nekaj pritožujejo … honey, i shrunk the sandwiches …
tule moram nujno pristaviti svoj pisker …izpostavil bi tisto špelunko tam na Trubarjevi, kjer lahko dobiš falafle (+ ostale arabske specialitete) za “u stoječki pomalcat”….ampak jaz pa pogrešam old skul štacjonske pleske……obisk tistega (se mi zdi oranžnega) kioska je bil tako ali tako, vedno, pravzaprav kulturni dogodek in vedno je bila vrsta…vsaj v trenutkih, ko se pleska še posebej prileže – torej tam okoli tretje, četrte zjutraj…in če sem že padel v nostalgijo, se še potožim, da pogrešam pomfri v vrečkah, ki se ga je dalo dobiti na Nazorjevi…
a je bil to un pomfri, ki je na toplem odležal še kakšno urico po cvrtju in si tako nadel prijetno gomasto/gumasto strukturo? … a propos nazorjeve: jaz bolj pogrešam une zapečene kruhke (a se jim je reklo jumbo?), s šunko, gobami in sirom … pa mal origana čez, pa v peč z njim … nekaj podobnega nam je potem vrečar predstavil v varšavi, poljaki pa so temu rekli zapiekanky …
hehehe…ja,ja,ja… to je bil tisti pomfri….ki si ga lahko dodatno posolil, ako ti ni bila dovolj doza majstra cvrčalca…ponujen v tistih visokih škrnicljih (ki jih sedaj lahko vidiš samo še pri kostanjarjih)….džambota je pa res škoda – tudi to je bil legendaren plac, ki je navkljub fastfood principu vedno ponujal malček intimnosti: vedno si moral malo počakati, gneče nikoli prevelike, džamboti pa okusni in kruh ravno prav toplo elastičen…