umrla je gostilna pri pavli, po domače prpavli, iz starega trga 21 v ljubljani … ponavljam: umrla je gostilna pri pavli, po domače prpavli, iz starega trga 21 v ljubljani … pogreb priljubljenega priljudnega gostinskega obrata se je že zgodil, o njem pa priča samo na duri nalepljen listek o zapečatenju prostora zaradi zaradi sodno zaukazane izpraznitve lokala … izložba s slovensko kuharico felicite kalinšek in ostalo simpatično tihožitno robo je zdaj črno prazna, takisto so si novo službo morale poiskati old-school natakarice (v najboljšem pomenu te besedne zveze), ki so poleg običajnega pobiranja naročil in prinašanja naročenega znale v freh & žmoht klepetu z gosti razdreti marsikatero žaltavo in – kar je še najbolj pohvale vredno – (vsaj mene) nikoli ni nobena vprašala ajeblodobr? … očitno trume individualnih, predvsem mladih turistarjev, ki so ob večerih pri pavli z lonely planetom (by the way, te dni ga je kupil bbc) pod pajsko mlatili restan krompir, niso bile dovolj za profitabilno obratovanje tega relikta ljubljanske kulinarike … ljubljana je tako izgubila še eno legendarno postojanko v boju proti okupaciji dolgočasnih, sub-standardnih, odiralskih makaronarskih gostilnic, špagetarijic, picerijic in ostalih kvazi mediteranskih jedilnih pizdarijic … chef je jezen, pa tudi žalosten, ker mini chefu ne bo mogel pokazati, kako izgleda oštarija, pred katero sta poleti 2003 preživela marsikateri poletni večer: mali speč v vozičku, ata pa srebajoč tako zvano pavlino trojansko pivo, zmešano iz enakih deležev točenega svetlega uniona in temnega laškega … spuščam zastavo na pol droga, si obrišem solzo in otožno vzdihnem: adijo, pavla, takih ne delajo več … škoda!
kruh & vino
brez tega ne gre
kruh & vino 
sožalje
😯 Pavla je bila sošolka moje mame, na Srednji gostinski konec petdesetih let. Moja mama je šla delat v Vipavo, Pavla pa je kasneje odprla gostilno. Škoda. 😦
kot da bi zaprli Hawelko na Dunaju…eh klinac…
Jezen in predvsem žalosten. Pečenica, ajdovi žganci z ocvirki in zelje – moj najpogostejši izbor; klasika, pa nikoli tako pritlehno dolgočasno in trendovsko butasto kot ponudba okoliških okupatorjev – prehrambenih in drugih!
…lep spis! mogoče bi le spremenil začetek v “umorili so gostilno…” preberite si današnje Finance.
Pri nas imamo tudi eno tako legendo – Slavčka v Župančičev (sicer je gostilni uradno ime Istrska klet; včasih je bila po ena gostilna s takim imenom v tudi v Izoli in Piranu). Si težko predstavljam Koper brez nje, in zato, pa tudi zato, ker sem pri Pavli svoje čase tudi jaz dobro jedla, vam tja gor izrekam iskreno sožalje.
Orkaduš, tam smo s prijatelji preživljali v času srednje šole in še nekaj let potem, vsak ponedeljek. Takrat je bil živ še Viktor, Pavlin mož, ki je vsakič ob desetih ali enajstih, žal sem pozabil, do kdaj je bila takrat Pavla odprta, poblendal z lučmi in odločno rekel “Dejmo! Spijmo!Gremo!”, mi mulci smo se pa režal. Zadnja leta smo se tam dobili tako po enkrat , dvakrat, kaj hočemo, družina, službe – življenje v glavnem. Škoda.
Zjebal nas bodo.
otišla je, sarmu probala nije.
Slava ji.
Hja… pravijo, da je je janković vrgel ven. Da ji je podvojil najemnino in ji naložil plačilo za nazaj. Gospa pa je imela pogodbo za nedoločen čas.
Tok kot me janković razkuri ej … raje vidim lahovnika in školjča in podobno pokvarjeno hrano kot pa tole plesnivo neokusno zalego.
Jankovića so volili frustrirani praznoglavci, ki se sami niso sposobni dokazati, pa so mislili, da jih bo totalitarni absoutisnični kapitalistični pohlepnež odrešil.
Kakšna zmota!
Danes 4.2.2010 bomo ob 15:00 pokopali gospo Pavlo Bago na Ljubljanskih Žalah.
En košček slovenskih jedi bo šlo z njo v pozabo vsaj v slovenskih oštarijah.
Naj živi spomin na njo!
naj počivata v miru – gospa pavla in njena oštarija!