medtem, ko naša najdražja evro gastrbajterja grizeta številne kilometre na poti k brus-liju, se pri kruhu in vinu slinasti in polnih trebuhov spominjamo fletnega večera, ki so ga vkup držali sami špicnklase belgijanski pirčki … med izmenjavanjem uglajenih trapistov in divjaških lambicov pa se je našlo dovolj časa za ravno tako vrhunske kuharske intervencije mehovih dveh:
mersiboku, pa upam, da še kdaj, k prideta spet damu!
kruh & vino 
mmmm Cantillon … mmmmmm …
mhm, vmes je bil še en cantillonov gueze, ki sem ga pozabil slikat … pa tudi anekdota o tem, kako je teta iz pivovarne nič hudega slutečega anderlechtsko-ljubljanskega meha določila za može neke gospe iz slovenije, iz primorske … any clue 🙂
Hahaha, ja :-)Julie je bila to. Sva harali po njihovi kleti mesec dni nazaj in ker je videla ter začutila mojo navdušenost nad Cantillonom in njihovimi produkti, sem bila deležna posebne nege (beri degustacije). Mi je tudi zaupala njihov recept za Coq au Cantillon, ampak ga še nisem uspela testirati, ker mi je Cantillona zmanjkalo 🙂
Drugače pa je od Cantillonov meni osebno najbolj pri srcu Saint-Lamvinus.
Teta iz pivovarne nas je sedaj, čisto po naključju, popuzlala skupaj in ji je vse kristalno jasno. Nam je bilo, kljub vsem degustacijskim vzorcem, tudi … jasno namreč 🙂
srbija do tokija, slovenija do bruslija!