dober mesec in pol nazaj je jezusoidni kolega godnjavec še enkrat več izkazal svoje organizacijske spretnosti in na letnem vrtu gala hale na metelkovi vkup spravil fletno dvodnevno (in dvonočno) praznovanje okroglih dveh desetnij let, ki jih je nabrala oddaja rhyme kickerz in polkrajše življenjske dobe cikla koncertov rapetek … na dogodku se je zgodil tudi precedens – nekdaj ali en (zdaj dalaj eegol) je namreč prvič ever v živo odrepal komad o slovenskem trubadurju, ki se začne z besedami boo-yaa! damn muthafucka! to so besede za jana plesenjaka … in s tem je v meni sprožil spomin na to, kako smo nekoč po dolgi vožnji s papičevim chryslerjem le baronom bordo barve na odru graškega orpheuma le zagledali celotno bruto registrsko tonažo zahodno-samoanskih bratov devoux, združenih v milozvočni ansambel boo-yaa t.r.i.b.e. … od boo-yaa do bouillabaisse nas je tako ločil samo še en korak: odločitev za to, kateri tip te znane francoske ribje župe bomo izbrali za petkovo večerjo … ker že cel zapis ribarimo v reperskih vodah, ti je verjetno jasno, da nismo nasedli romantičnim receptom provansalske bukolike, temveč smo jo užgali po hardcore marseillski metodi:

no, o tem katera in kakšna je prava bujabezka bi seveda lahko razpravljali še dva dni po tem, ko bi že zaključili enotedenski simpizij na temo, katera in kakšna je prava slovenska govejka, a nismo daleč od resnice, če rečemo, da se hardcore boo-yaa marseljeza nakuha iz več vrst rib (ne sme pa manjkati rascasse = škarpina), se parfumira s pomarančno lupinico, janežem (ponekod tudi s pastisom) postreže pa se s popečenimi rezinami kruha in z iz kruha, rumenjaka, župe, olivca in česna stolčeno majonezasto omako, ki se ji reče rouille … ok, bouge de la and cook le boo-yaa bass (in yo face!):

• 1 škarpina
• rep manjše morske žabe
• 1 oslič
• gomolj janeža
• 2 srednje veliki čebuli
• radodaren ščep žafrana
• timijan
• lovor
• lupinica ene pomaranče
• janeževa semena
• strok česen
• rumenjak
• olivno olje
• kruh
• sol, beli poper

če cvikaš sam filirat ribe, nafehtaj ribarničarja, ko imaš enkrat razstavljene pa postopaj takole: glave in kosti prelij z mrzlo vodo, dodaj eno grobo nasekljano čebulo, četrt janeževega gomolja, pol žličke janeževih semen, pol pomarančne lupinice, lovorov list in dve ščepa timijana … zavri in kuhaj tričetrt ure, nato pa juho precedi in v dobro stisni robo v cedilu, da iz nje spraviš kar največ okusa … fileje nareži na boo-yaa-byte-size koščke, potresi z mletim belim poprom, z drugo polovico pomarančne lupinice in z drobno sesekljanim koromačevim zelenjem, premešaj in jih pusti počivati par ur …
preostanek janeža in čebulo nareži na lističe in jih nežno praži na olivcu … ko se zmehčata dodaj žafran, prilij ono iz kosti in glav kuhano ribjo juho in zavri … v vrelo juho nato vstavljaj kose ribe: najprej žabo, potem škarpino in na koncu osliča … pusti, naj boo-yaa vre osem minut …
medtem je čas za izdelavo rouilla: nasekljaj česen in ga deni v možnar … dodaj natrgan kos kruha in vse skupaj prelij z malo juhe (vzemi jo kar iz piskra, kjer se kuha) in stolči z batkom … dodaj še rumenjak in malo po malo olivnega olja ter tolci, dokler ne nastane majonezasta omakca (to je hardcore verzija, softcore je, da to namesto v možnarju narediš s paličnim mešalnikom) …
serviraš tako: popečeš rezine kruha; v krožnike ali skodele naložiš kose ribe – vsak naj dobi malo vsake … priliješ juho, na sredo mize postaviš možnar z rouillem in košaro s popečenimi kruhi ter zatuliš: boo-yaa bass je na meez, muthafuckazz!

zraven rolaš katerega od naslednjih komadov – prvi je za boo-yaa, drugi za bass, tretji za marseille:
boo-yaa t.r.i.b.e. – six bad brothers
dj magic mike – feel the bass
iam feat. lofti bouchnak – ou va la vie (ta je še posebej spektakulersk, ker je posnet v živo, pred piramidami v gizi, kjer so marsejski raperski prvopristopniki iam beležili dvajsetletnico delovanja (kar nas spet pripelje na začetek zapisa, hehe))