ledinski osnovnošolci – tako kot verjetno pač vsi osnovnošolci v domovini – enkrat letno spišejo in izdajo glasilo ledina piše … kot se za vsako sodobno tiskano publikacijo spodobi, ima tudi ledina piše svoj gastronomsko-kuharski oddelek … in tako je eden od ledinskih učencev, ki bivakira v headquartersih kruha in vina zadnjič priblaznel iz svoje sobe, v rokah pa je držal ledino piše, odprto na strani 141:

ker je dotični učenec očitno res fotrov sin, je – jasno – oznanil, da takšen hačapuri naredil bom tudi jaz … ko je dobil dovoljenje hišnega gospodarja in gospodarice se je moral samo še (stežka, ali ipak) sprijazniti z idejo, da bo v kuhinji imel odraslega supervizorja in na sobotno degustacijo povabiti dedija napotnika … tega (pa tudi ostale jedce), je navdušil fakt, da se tale gruzinski kruh peče kar v ponvi na štedilniku in strinjali smo se, da gre za jako frajersko prigrizovalsko pogruntavščino,

ki se prav fletno poda k še eni gruzinski špecijaliteti, ki jo je ob isti priložnosti nagrilal vaš najljubši bloger … gre seveda za tale fleten šašlik, ki svojo dišečnost v največji meri vleče iz za naše kraje nenavadne metode mariniranja mesa v okisani fino naribani čebuli …

sicer pa – za ta firbčne in kot starševski prispevek za online pišočo ledino – gre štorija s šašlikom za eno resno familijo takole: 

• tričetrt kile lepo omaščene svinjine (kos vratu in kos plečeta, recimo)
• dve večji čebuli
• sol
• sveže mlet črni poper
• šilce jabolčnega ali belega vinskega kisa
• žlica ali dve sončničnega olja

čebuli olupi in zunanje plasti nareži na približno dvoinpolcentimetrske rezine… sredici čebule fino naribaj in nato s soljo, poprom, oljem in kisom zmešaj v pasto … meso nareži na dvoinpolcentimetrske kocke, ki jih dobro zmešaj s čebulno pasto … pokrij in za nekaj ur postavi v hladilnik … nato izdelaj nabodala: kos mesa, rezina čebule, kos mesa, rezina čebule itd. … nabodala na srednje vročem žaru (ali litoželezni rebrasti ponvi) peci približno petnajst minut, pri čemer nabodala obračaj vsaki dve minuti …

soundtrack je tokrat – ker ga na tubi ni – potegnjen iz domače fonoteke … in čeprav vsi vemo, da georgia, ki jo je imel v mislih ray charles, ni gruzija, ampak ameriška zvezna država, jo bomo mi vseeno zamarkirali kot gruzijo – in to v eni fletni izvedbi kolektiva bast (klikni na play!):