v naši kuči smo glede praznikov pred leti uvedli precej preprosto pravilo: vsak praznik (ne glede na njegovo ameriškost, budalskost, kičavost, zlajnanost itd.) jemljemo kot priložnost, ki se nam ponuja za vsaj mali festen, za se fino imet, za kaj fletnega in ne čisto vsakdanjega pomandžat … v bistvu smo taki praznični prilagodljivci, skorajda nevretenčarji, v najboljšem primeru nas lahko ozmerjaš z obračevalci plaščev, bund in vetrovk … recimo: ravno na današnji dan človek počuti skoraj kot napol skesan kvizling, češ, kako sem se dal zazankat tejle američki komercialni napasti! … okej, lahko bi se izgovarjal, da praznujem god svojega po mamini strani strica zdravkota (ali/in zdravca duše, for that matter), ampak seveda bi bilo vsem jasno, da kljub temu da sta fejst dedca, s tem še vedno ni izpolnjen zadostni pogoj za cimpranje lastnih čokolatinčkov … ali pač, saj ni težko sploh … alzo, namesto da ljubezen izpoveš z milko (ko smo že pri žlahti, milka je moja po fotrovi strani teta (iz črnuč, je kuharca, dobr kuha :-))), se raje izrazi s takole houmemejd čokoladno falango:

zdaj, ker so praznična jedila vedno povezana z neko simboliko, je tudi pri tehle valentinovskih čokoladinih tako: čokolada je v že nekakšni zvezi s serotoninom, hormonom sreče, torej sporoča: srečen sem, da sem s teboj in take fore … kardamom, vmešan v čokolado, prišepetava: vedno sem s tabo, tudi, ko me ne vidiš … oreščki tulijo: i’m nuts about you … nagubana koža rozin pravi: rad bi se postaral skupaj s teboj … figa preudarno modruje: za vse druge in drugo mi je figo mar! … solni cvet pa opravlja dve funkciji, prva govori: ti si cvet, brez kterga se neda žwet; drugi pa: vzemimo valentinovo “cum grano salis” … takole:

• 300 g jedilne čokolade
• pet strtih zrnc kardamoma
• štamprle mleka
• oreščki, rozine, suho sadje, solni cvet

dve tretjini čokolade skupaj z mlekom stresi v skledo in povezni preko kastrole z vročo vodo … počakaj, da se stali in segreje na 55 stopinj in vanjo vmešaj v možnarju uprašena zrnca kardamoma … nato skledo odstavi s kastrole in začni po koščkih, med mešanjem z metlico, vmešavati preostalo čokolado – nov košček gre v maso šele takrat, ko se prejšnji stopi … če hočeš, da se bo čokolada lepo sijala (precej bolj, kot na sliki), jo mešaj kot budala ene 10 minut …

počakaj, da se čokolada shladi na 30 stopinj, nato pa jo z žlico polagaj na peki papir … na krogce nato po nareku lastne fantazije polagaj dodatke … pusti, da se vse shladi in strdi na sobni temperaturi … to je to, kako si bil pozoren in ljubeč!!!

soundtrack izvira iz onega zrnca soli, s katerim je treba vzeti tale dan: novi fosili – valentino i renato