takole je s proslavljanji v našem gospodinjstvu: vsak še tako micen razlog za žur je dovolj velik razlog, da se žur dejansko tudi manifestira … ko pa gre za obletnice (še posebej skupne) vrhovnih dveh odgovornih oseb domačije pa feštanje tako ali tako sploh ne pride na glasovanje, ampak se ga izvede samoumevno, brez kakšnih velikih premislekov …
no, seveda se premišljuje (in to resno, poglobljeno in veliko) o tem kaj se bo jedlo in pilo … in tako se je ondan, trinajst let in en dan po nekem zelo pomembnem in lepem julijskem večeru, tovrstno premišljevanje udejanilo med svečami na domači b’rjači, kjer sta se chef in chefica v izmenjujočem se redosledu pogostila z v algi kombu mariniranem brancinu z wasabi majonezo in omako ponzu; z umamijastimi linguini z bučkami, jurčki, lisičkami in jajčevci; z brancinovim filejem, katerega olivnooljsko omačje je dalo skozi dvoparfumsko seanso (eno sous-vide z vanilijo, drugo v dimu zelenega čaja); pa z nadrobljenim kokosovim browniejem, ki se je v kozarcu izmenjeval s frišno figovo marmelado in iz sifona našpricano peno z meto naparfumane mešanice sladke smetane in ovčjega jogurta … kar vse se sliši dobro, vidi se pa še boljše:

in dokler ne obstajajo prenosniki občutij nama boste morali verjeti na besedo in sliko, da je bilo vse – z dodatkom belovinskega odkritja letošnje sezone, mlečnikovega cuveeja ana 2007 – tako finofajn, da je za zvočni pripis primeren samo en komad … pa valjda da na repeat, ane?! 🙂