5-nice-t

načeloma velja, naj starši po družabnih omrežjih (btw, medijski strokovnjaki: a takle samorastniški oldskul blog brez hype podpore na fbjih in resnih monetizacijsko-(mikro)-influencerskih perspektiv kot je kruhinvino, sploh sodi v to kategorijo?) ne bi pretiravali z objavami na račun svojega potomstva … ampak, hej! … modelček, ki ste ga njega dni (s)poznali kot minichefa, je v petek pridobil potrdilo o doseženi drugi stopnji izobrazbe, v soboto je dopolnil petnajst let, danes pa je odnesel spričevala zadnje triade na poljansko gimnazijo … poleg tega pa s svojo lucidnostjo in odprtostjo fotru iz dneva v dan (poleg kakšnega dodatnega (pa ljudi, jeli to moguće?) sivega lasu) ponuja dovolj razlogov za ugotovitev, da nama ga je uspelo vzgojiti v fejst dedca (to besedo si drznem uporabit kljub temu, da njegov prefrontalni korteks še ni do konca razvit (kar nam je s super-simpatico-power gangom razložil v res, res fajn predstavi vihar v glavi), saj tu in tam že zapelje britev po bradi) … njegova najljubša jed je okonomiyaki v satotu bentotu, najljubši bend laibach, menda rad bere distopične romane (+ cankarja, morš mislt) in zna precej hitro sestavit rubikove kocke z robovi od 2×2 do 6×6 (+ square one in piramido) … zatorej sem v nedeljo zavil izvijač v pluto flaše les fortes de latour 2003, za zbrano družbo pa sva s chefico na mizo znosila tole:

jon 15b - 1

tanke rezine kumar so pokapane z limovim olivcem vanje dujca, tun je spajsi, mariniran s sezamovim in pokapan s čilijevim oljem, listič kapucinke pa je pridelan v domačem teglcu

jon 15b - 2

tole je daddy’s okonomiyaki – debela japonska omleta z zeljem, premazana s sladkokislim umamijastim zosom in postresena z migotajočimi tankimi rezinami sušene in dimljene palamide ter mlado čebulo … daleč od tega, da bi bila tako dobra kot satotova, ampak še dlje od tega, da bi bila slaba …

jon 15b - 3

do skorajda preveč mehkobe počasi napedenano jagnječje stegno z naturalnim jahnjezosom, pečenim krompirjem in sezamiziranim brokolijem …

jon 15b - 4

torta s čokoladno bazo, malinovo nadgradnjo in osmojenimi kupčki meringe – lahko ji rečete tud omnomnom

festen je bil fest! dragi jon, ti samo piči dalje … it’s gonna be allright!

soundtrack bi lahko bil laibach, ampak ni … ker mora bit točno tale krasen kos koalinega glasu, narejen za viharniško predstavo: 

zlati silvo je … svetski čovek!

takole ko je najprej konec leta, kmalu za tem pa konec prijavnega roka za zlatega silveja, začnemo organizatorji in žiranti tekmovanja postajati vedno bolj vznemirjeni … naša preizpraševanja se ne dotikajo roka trajanja novoletnih zaobljub in kilogramskega pribitka na tehtnici … o, ne! …naša ponovoletna vprašanja so tale: koliko bo prijav na tekmo? … ali se bo v dobi, ko je ljudem karkoli več od stisnjenega lajka že prevelik spletni napor, sploh še komu dalo iti skozi celoten proces kuharije, dokumentiranja in prijavitvenega sporočanja? … kaj je bralstvo zakuhalo letos? … kako so se imeli na svojih žurkah? … koliko super vpojnih krp je treba nabaviti, da se žirija ne bo utopila v lastni salivi? … bo tekma izenačena, ali bo zmagovalec očitno izstopal? … bo iztok mrak sodeloval? (okej, to so se verjetno bolj spraševali tekmovalci in lahko jih potolažim, da ni :-)) … tudi nekaj drugih odgovorov je že jasnih: prijav je bilo sedem – čarobno, pravljično število je to! in vsi si pred nadaljnim branjem zaslužijo poklon, pohvalo in max respect! … vsako leto lahko z veseljem ugotovim, da tekmovanje še vedno raste in tudi letos je tako – resnost, s katero ste se lotili kuharije in kompleksnost ter zabavnost vaših prijav dokazujejo, da to ni tekma za pusije in naključne pasante – biti v takšni konkurenci, kot je letos res ni kar tako … preklikajmo se torej, drago firbčno opazovalniško bralstvo, skozi letošnjih veličastnih sedem – po vrsti so v kaslc priletele naslednje prijave (levo je ime prijavitelja, desno pa (zaradi lažje identifikacije prijav s strani organizatorja določeno ime večerje z linkom za ogled le-te):

klemen fele: jufka kavurmalik

pavlina müller: geografsko raznoliko

boštjan ž: gremo na silvota

pureki: zaloški zlati silvo

rok kunej: etno haute couture

saša grahovac fabbri: enostaven, a dober

mali zec: skoncentrirani dve uri

žirija je letos zasedala v isti sestavi kot lani, ko se je klasičnemu triu chefica-chef-s.meh pridružil  g. božič … po statistični obdelavi rezultatov točkovanja vseh štirih je postalo jasno, da pri vrhu tako izenačene tekme že dolgo (če sploh kdaj) nismo imeli … kruhovinski intendant je tako preveril zaloge nagrad in sklenil, da knjigo najboljše z vrha v zahvalo in kot pohvalo podari vsem sedmim prijaviteljem, penino silveri nature 0 pa seveda samo enemu in edinemu – zlatemu silvotu 2018 … sicer pa sledeč žlahtni tradiciji tekme po imenskem abecednem redu na virtualni oder vabim tekmovalce da prevzamejo sledeče nematerialne nagrade:

zlato motivacijsko ploščo bratov ramones in ekskluzivno razlago staroslovenarskega ekvivalenta druge polovice koncepta low&slow
prejme boštjan ž
(za več kot odločen in odličen tekmovalen debi in kot spodbudo za nadaljnje delo)

*   *   *

dostop do rariterne kolekcije ekspandiranih horizontov in zaslonsko everchanging zbirko turških drobižnic
prejme klemen fele
(za širitev tekme na osmanske teritorije in silvocoin food shot leta)

*   *   *

repetitiven ogled do konca norega derbija sevillana z nemotenim prvovrstnim pogledom na točen čas
prejme mali zec
(za izjemno koncentracijo pri pripravi materialnega in meta-podatkovnega gradiva za tekmo)

*   *   *

ultra-klikabilno mapo celega totega našega sveta z ekskluzivnim digitalnim načrtovalnim pripomočkom (kljub temu, da ga pravzaprav ne potrebuje)
prejme pavlina müller
(za zemljepisne sestavinske lekcije in izkazovanje multi-etapne vztrajnostne drže)   

*   *   *

pozdrav in pomah uradnih irskih padalcev in mini lekarno z žavbami za opekline od veri hot medeninske ponve
prejmejo pureki
(za vroče kaskaderske ibunge in mednarodno-medkontinentalen pristop k tekmi)

*   *   *

zvočno podobo višinske kuharije z versaćijevo kolekcijo pomlad-poletje 2018
prejme rok kunej
(za drzen, a prepričljiv melanž etno hardcora z milanskim fashionističnim štihom)

*   *   *

ne denarja, ampak čas!; poleg tega pa še mitelojropeiše valnus
prejme saša grahovac fabbri
(za spodobnost v pripravi in prijavi ter redko viden altruizem pri izbiri tipa sladice)

*   *   *

 glavno titulo in njej pripadajočo slavo, hvalo, trepljanje, prestižno steklenico penine silveri  nature 0  (double gold na ocenjevanju v new yorku pa take fore!), ki jo je v nagradni sklad prispeval njen avtor, boris gašparin (hvala!!!) in vse ostalo, kar je še povezanega s poimenovanjem

zlati silvo 2018

pa izmed vseh zgoraj omenjenih prejme

pavlina müller
(za še nikoli viden vložek v tekmo v obliki časovnega in prostoskega angažmaja od sourcanja sestavin do zadnje pike v prijavi)

če so naše evidence prave, je to prva prijava cenjene kolegice na tekmo, a to je bil res debi, kot se šika – bullet entry v vsej svoji energični eksplozivnosti … kljub tesnosti rezultata velja pripomniti, da je bila žirija enoglasna, da ločenih mnenj ni in da se pod sledečo utemeljitev podpisujemo vsi štirje člani:

prispevek kandidake müller je v enajsti izdaji tekmovanja zlati silvo predstavil popolnoma nov, občudovanja vreden pristop: priprave na tekmo se niso začele, ko je bil objavljen natečaj, ampak so potekale skozi vse leto, z iskanjem posebnih lokalnih sestavin na potepih širom sveta … od tod in tam napaberkovane dobrote je nato premišljeno, usklajeno in z veliko mero kuharskega mojstrstva uporabila v zaključnem obedu leta … slednji tako ni bil le hrana za telo, ampak je s spomini, ki so jih v sebi nosile sestavine napolnil tudi duha in pod staro potegnil črto, s katero nas je obenem vse skupaj pripravil za novo … navdušeni smo!  

čestitkam se lahko v komentarjih pridružiš tudi ti, dragi bralec, ki ti s tega mesta še enkrat zaželim naj bo leto 2018 vsaj tako okusno, dišeče in zabavno, kot so prijave sodelujočih na našem natečaju! … ako budemo živi i zdravi, pa se naslednje leto spet nadejamo tako finega žura, kot je bil letošnji silvo! živeli!

breaking: ena kila

sicer nisem šel natančno štet, ampak po mojem je kila kar velikokrat zapisana v iznutricah tegale bloga – kila je pač osnovno izrazno sredstvo, ko se pogovarjamo o receptih, pa tudi v kontekstu pridobivanja telesne mase, ki je večinoma posledica dobre kuharije …
no, če bi tale breaking zapis bil povezan tem drugim, ne bi pisalo ena, ampak osemnajst in napotnik bi be bil hvalil s tem, da jih je prav toliko v letu 2017 izgubil in to ne po zaslugi slabše prehrane, ampak po zaslugi boljše fizkulturne aktivnosti, ki se jo redno in pridno gre dvakrat na teden po eno uro v teretani plus še kakšen orng par ur na gričevnatih terenih …
ne, tale breaking ena kila je povezana s tem, da je tole natančno tisoča šriftunga na spletnem mestu kruhinvino.com … ker je kar ena taka visoka številka, s katero sem kar zadovoljen, predvsem zato, ker si nekdaj (recimo leta 2006, ko se je tole začelo) sploh nisem misil, da bi se mi o futru dalo napisat 1000 zapisov … no, ampak zdaj smo že tu in pervi prosinec leta gospodovega dva taužent ino osemnajstega je kar pravšnji datum, da ž njim zaključimo pervo tisočnijo zapisov ino započnemo drugo …
nazdravimo torej, drago bralstvo, z glažkom opojne, priliki primerne pijače:

tavžentroža

in se podajmo novim gastronomskim ibungam naproti … upam, da se boste med kruzanjem po netu še vedno tu in tam ustavili tudi pri mizi s kruhom in vinom … vedno dobrodošli, dragi moji – najprej že s prijavami za zlatega silvota, potem pa naprej! srečno vsem!

 

most wanted

omejevanje dostopnosti (ki ni nujno povezana z visoko ceno) je eden od konceptov, ki – sicer precej nenavadno, pa vendar drži – zvišuje vrednost stvari, do katere dostop je omejen … recimo: sredin hodok v lepi žogi ne bi bil nikoli tako fajn in tako frajerski in tako oblegan, če bi se dogajal vsak dan – to, da se dogaja samo ob sredah ga (jasno da poleg izbire kondimentov, omak, prilog, dobrega ambienta in druščine) dela ekstra posebnega … in če bi pirčke trapistov iz opatije westvleteren lahko kupil v vsaki pirovski štacuni, ne bi bili tako zaželeni, kot so zdaj, ko je treba izvajati silne logistične ibunge, da potem lahko od njih odpelješ gajbico ali max dve zvarka … takale škatla,

P1540882

recimo, je bila v preteklih dneh eden najbolj zaželenih itemov v ljubljani … v njej se namreč skriva paneton iz pekarne osem (katere ime bi bilo pravzaprav pravilno izgovarjati kot awesome), ki ga je majster andrej spekel v precej limitirani izdaji, zatorej smo se zanj cufali in ruvali številni ljubitelji puhastega, sladkastega, mehkega, zračnega, dišečega krušnega testa … napotnik je po številnih neuspešnih poskusih (good cop/bad cop, duhovičenje, mežurkanje, jamranje, moledovanje, sklicevanje na šefa …) pregovarjanja ta glavne prodajne dekline, da bi vendarle enega lahko rezerviral, sklenil, da je andrej svoje osebje očitno treniral pri mossadu in si zato en izvod puhkota izgovoril pri avtorju samem … namesto patičke, ki je po angelcinem bulaznjenju letos definitivno izpadla iz špila, je letošnji babi/dedi memorial sklenil tale bjuti:

P1540871

bil je awesome, ker prihaja iz istoimenske pekarne … in že zdaj najavljam, da grem naslednje leto spet v nemilosrden boj za enega (ti pa ne – ti pa kar lepo potičko speci in pojej – manj kot nas bo, lažje bo priti do njega :-)) … sicer pa naj velja: festen!

elf/undici

tole se je odvilo bliskovito in popolnoma na smooth – praznovanje enajstletke kruha pa vina z izžrebanim silvotom in njegovo frendico vido, namreč … kot da bi silvo imel izkušnje iz turizma in strežbe in bi vedel, da se je treba pri takih rečeh hitro obrnit … aja, saj res, sej jih ima … no, takole je bilo: nastavljen datum je bil 20. avgust, chef in chefica pa sva za konceptualno špuro izbrala sicilijo … zakaj? zato:

  • ker je prvomajski izlet na sicilijo odpadel zaradi akumulacije finančnih sredstev in časovnih kapacitet za predvideno (in zdaj že izvedeno) selitev
  • ker velikokrat po žrebu skasiramo pripombo, da gre za kuhno, namještalko in vobče mafijska posla, pa naj potem res taka bodo, hehe
  • ker smo s fešto otvorili novo lokacijo in ker je siciljanska otvoritev pri velemojstrih prva in najboljša izbira (vir)
  • ker je chefica že dolgo hotela narediti kasato, jaz pa arančine
  • ker imamo v knjižni bazi kar dve knjigi siciljanskih receptur, eno v italijanščini in eno v angleščini
  • ker imamo radi siciljansko pico, kaponato, peperonato in branzinuta mpanatuta

ker je takle koncept malo preveč enkanalen, sva s chefico rekla še, da bova kuhala reči, ki jih do zdaj še nisva (treba je it naprej, ne nazaj, ane) … pa tudi to, da siciljanski  koncept vzameva na mehko in da si dovoliva tudi odklone in odmike …
in tako je v nedeljo zatulil domofon, silvo in vida sta v drugi štuk prirožljala z dvema krasnima flašama (pol roger & joško renčel!; tnx-a-lot!), napotnika pa sva na mizo dala krvave pacman meets macaron sendviče z rdečimi soparjenimi kruhki, mocarelo, češnjevci in baziliko:

v redu štart, sem zadovoljen 😉 … tudi z drugo rečjo, iz paradajzov, lubenice, zelene in čebule zmleto hladno juho z mladim ovčjim sirom (ki mu šičiljani rečejo primosale) in iz rastkota (rastko se takole uturi na vsako žurko, že štiri leta, hehe) in polnozrnate moke narolani grisini.

potem je na sceno udarila chefica in to z najboljšo jedjo večera – casarece z artičokami, jajčevcem, lisičkami in pistacijami so bile sočne, okusne, hrustljave, kremaste … špic, uglavnem:

na tem mestu bi se morala nahajati slika treh arancinov (to so pomarančam – zato tako ime – podobni ocvrtki iz riža, polnjeni z mesnim ragujem), postreženih na kremasti, kao posh verziji peperonate … slike ni, ker sem stvar pozabil slikat, resnici na ljubo pa je treba povedat, da napotnikove arancine potrebujejo še malo tehnične dodelave – bile so preveč zbite, riž premalo kuhan, polnila – bila so tri različna: iz na domačem balkonu hladno rauhnjene skuše, iz pečenih melancanov in oliv ter iz primosaleta – pa premalo sočna … ampak gosta sta se korajžno odrezala in pojedla vse do kraja, tako da jima po tej poti še enkrat čestitam tudi za ta podvig (pa tudi zato, da sta brez kinkanja preživela poslušanje napotnikovega pripovedovanja ta dolge verzije pravljice o bolnem kralju in figah, hehe) … finale siciljanske pojedine ne more miniti brez kasate – takale je bila, z malo premalo načoftano spužvo torto (kot spodnji plasti pravi gugltranslet), drugače pa finodobra!

pred, med in potem smo čvekali, se hihitali in seveda tu in tam nagnili kozarec s kakšno siciljansko kapljico … skrajno desna in skrajno leva flaša sta od drugje (veneto/sardinia), osrednja ponudba pa siciljanska, pri čemer za zmagovalca persnonalno razglašam cuvee nero d’avola – syrah (utti) majuri iz kleti terreliade

pod črto zaključujem, da je za nami (ali pač vsaj za mano, ostali se sicer tudi (še) niso kaj zelo pritožili) še en zelo prijeten večer, zaradi katerega se je splačalo enajst let pisat tale blog … hvala za družbo in do naslednjega snidenja, draga naša silvo in vida!

elf

image

jedan i jedan nisu dva več jedanajst! tako sta zdaj že kar dober niz let nazaj v mikrofone tulila target in general woo, skupaj bolj znana kot tram 11 (pri čemer v rap muzike manj posvečene bralce podučimo, da je tram okrajšava za tramvaj in ne del lesene ostrešne strukture) … to pišem zato, ker tudi tale dva zgoraj prikazana prsta ne simbolizirata iz dveh enk sestavljene dvojke, ampak iz dveh enk sestavljeno enajstico … enajsti julij je danes zapisan tudi na koledarju, v štetju let kruhovinske dobe pa smo jih prav tako dopolnili enajst … (sledi kratek reminiscenčni intermezzo ustanovnega očeta: jao, morš mislt, enajst let – to je skor četrt mojega življenja, to je za eno osnovno in pol srednje šole kuharije, pisarij in slikarij … kdo bi si bil mislil, da bo vse vkup trajalo toliko časa! … ipd. itd. bla. bla. bla. …)
da po nepotrebnem ne zavlačujemo: na uradno praznovanje s kruhom in vinom (in še marsičem) v naš novi hedkwoters bomo povabili enega od tistih, ki se boste pofočkali tu spodaj v komentarjih in ki bo imel dovolj sreče pri žrebu … časa za emocionalno obarvane komentarje imate – konceptualisti smo, le kako bi drugače moglo biti? – enajst dni, torej do 22. julija … festen!

p.s.: da ne bo nesporazumov: praznovalni termin bomo po objavi rezultatov žrebanja uskladili z izžrebancem – naj te ne skrbi, če se trenutno nahajaš na čisto drugem koncu sveta 🙂

zlati silvo je … rado!

ena boljših stvari pri biti jaz je postnovoletno obdobje, ko se nabiralnik zlatega silvota zapolni s poročili žurajočega kruhovinskega občestva z vseh koncev in krajev … prebiranje prijav, gledanje fotk, hihitanje ob zapisanih vicepokih, učenje ob receptih – vse to kaže na trud, ki ste ga nekateri pripravljeni vložiti v ta tradicionalni hec na kruhu in vinu, za kar sem vam vsem, ki ste letos, pa tudi kdaj prej, prijavili svoje silvestrovalne masterpiece, res hvaležen! … tako nimam prav nobenega razloga, da bi svojo zvesto publiko ozmerjal s kakšnim prešernovskim verzom o dihurjih, ki žive v lublan in noč in dan bero kruh pa vin od sebe na dado nobene fige … zlati ste vsi, ne le silvoti!… letos je čas, voljo in korajžo za udeležbo na tekmi zbralo deset kruhovinarjev, med njimi so bili trije taki, ki so naslov zlati silvo že osvojili, zatorej je bilo pričakovati ostro in izenačeno tekmo … po vrsti so v kaselc prileteli (levo je ime prijavitelja, desno pa ime in link do njegove prijave) :

matej živič: top lista

barbara kvas: pojedina za frende

alan orlič: sadno zelenjavni piščanec in zvita mortadela

anuška linc: dine hard

jana jovanovska: tale je zate, silvo

uroš ručigaj: rojen 30. decembra

pureki: zaloški zlati silvo

špela j, planinšek: očeva želja

grega e. voglar: rokodelstvo po domache

iztok mrak: zima zima bela

 

žirija je letos dobila noveg člana; klasičnemu triu se je namreč pridužil g. marjan božič, ki je kljub temu (ali pa ravno zaradi tega), da nosi ime po silvotovem konkurenčnem prazniku, izkazal veliko poznavanje silvestrske tematike in dal procesu žiriranja novo dimenzijo … preliminarna ugotovitev žirije je bila, če citiram nekaj ugotovitev, ki sem jih od žirantov prejel po smsih: silweji so vsak let hujšejši / o šit, teli se pa ne hecajo / pa tle bi moral vsi zmagat / ne morem vseh naenkrat žirirat, slina preveč teče … skratka, kot radi rečejo ob olimpijadah, pa tam to velja bolj za floskulo, pri silvotu pa mislimo resno: to je bil najboljši natečaj zlati silvo do sedaj …

ob podrobnejši analizi prijav je tudi meni postalo jasno, da moram nekako razširiti nagradni sklad tekme … tu v špil vstopi gašper, prvi someljesko organoleptičen aparat slovenije in vinski negociant, ki je v sklad za prijavitelje naravnost iz dolomitov širokogrudno prispeval devet steklenic penine gašper – po eno za vsakega, ki ne bo prejel glavne, zlatemu silvotu namenjene pikol-gašparinove majstorije:

silveri-brut

ampak, jebi ga, v kompetitivnem svetu živimo in en mora bit najboljši … po imenskem abecednem redu na virtualni oder vabim tekmovalce da prevzamejo sledeče nematerialne nagrade:

 

zbirko prestižno luksuznih mišk klikavic
in pinky častni znak mortadelskega konzorcija bologna
prejme alan orlič
(za razkritje clickbaitovske strategije in univerzalno party rabo mortadele)

*   *   *

krematorijski dim braće topalović s črno kokardo karlmayeve stare smrti
prejme anuška linc
(za konceptualno mrtvaško dovršeno slovo od ne tako divne crne godine) 

*   *   *

blagnejunkerjev red permanentega prijateljstva
z vintage emo komadom slovenskega okteta
prejme barbara kvas
(za krasno demonstracijo, da gresta tudi na silvestrovo ljubezen in prijateljstvo skozi želodec)

*   *   *

bronasti oktet zgornjih shivovih ekstremitet
sizi paketom ročnega orodja handy andy
prejme grega e. voglar
(za v od zore do zore implementirani rokodelski state of mind)

*   *   *

betonski plesni čeveljc in skok s trimetrske deske v skopušnikov bazen
prejme iztok mrak
(za ekstenzivno (20 strani!) popisano pojedino za dva)

*   *   *

častni postroj s spominskim vencem in kralijico iz sabe za sabo
prejme jana jovanovski
(za špalir kot ga še nismo videli in organizacijski “vse že prej fertik” podvig)

*   *   *

kompendij najboljšega od najboljšega od top liste in še eno top listo za povrh
prejme matej živič
(za top topova svoje silvo kuharije (ki je top))

*   *   *

kratko in jedrnato avstralsko recenzijo ameriškega pira in vse potrebno za odganjanje lačnih ob naslednji prijavi
prejmejo  pureki 
(za transkontinentalno fešto in lagano sportsko sosledje zabave)

*   *   *

značko morske deklice cmas in vse hipi znake na netu
prejme špela j. planinšek
(za organizacijsko implementacijo božičnega družinskega miru še na silvestrovo)

*   *   *

zlato brazdo vzdržljivosti  in še enih 48 ur
prejme uroš ručigaj
(kot priznanje za to, da mora vsako leto ob koncu žurati dva dni skupaj)

*   *   *

 glavno titulo in njej pripadajočo slavo, hvalo, trepljanje, prestižno steklenico penine silveri cuvee brut (penina leta, silveri za silvota pa take fore!), ki jo je v nagradni sklad prispeval njen avtor, boris gašparin (hvala!!!) in vse ostalo, kar je še povezanega s poimenovanjem

zlati silvo 2017

pa izmed vseh zgoraj omenjenih prejme

iztok mrak
(za osebnoizpovedno noto, suveren kuharski pristop ter hintov in dovtipov poln projekt zima zima bela)
screen-shot-2017-01-13-at-3-48-08-pm

to je že tretji naslov za mladega mraka in skorajda bi mu lahko rekli michael schumacher, peter prevc in ingemar stenmark natečaja zlati silvo …v naslovi zapisa smo ga – zaradi tega, ker gre v tretje – preimenovali v radota, štiričlanska žirija pa je po tesnem boju zmago utemeljila takole:

vse naj stvari so tri in tretji zmagi iztoka mraka na natečaju zlati silvo ne gre gledati v zobe … oziroma! prav v zobe ji moramo pogledati, da bomo spoznali, da je zaslužena vsaj tako kot prvi dve … poleg izbire in izvedbe jedi pa žirija prepoznava izjemen talent za vpletanje detajlov in osebnih doživetij in stališč v pripoved o praznični večerji za dva … ki je na koncu prinesla zmago številka tri … bravo!

ne dvomim, da se bo čestitkam tu spodaj pridružilo tudi bralstvo kruha in vina … naj bo leto vsaj tako okusno, dišeče in zabavno, kot so priijave sodelujočih na našem natečaju! … ko se bo začelo iztekati, pa bo – ako bog da! – spet priložnost, da zlati silvo postaneš prav ti … dober tek!