gornji dve besedi se ponavadi uporabljata, če vas hoče nekdo nafarbat, da ga v kuhinji žge naravno, zdravo, domače: recepti iz časov naših babic, diši kot iz babičine kuhinje, jedi, kot so jih pripravljale naše babice … nekateri gredo v babicentričnosti tako daleč, da po babici (ali pač noni) poimenujejo oštarijo in potem na mizo znašajo carpacciote, t-bone steake s pirejem s tartufi, pana coto … hm, kaj pa je bila vaša babica? … italijanka iz teksasa? … moji babici sta kuhali za moja dedka in moja dedka nista kakšne pisarne niti videla od znotraj, kaj šele da bi – kot njun vnuk – cele dneve ždela v njej in gledala v svetleč pravokotnik pred sabo … zato nista jedla špagetov z gorgonzolo in krostate ampak umešana jajca na treh žlicah ocvirkov, močnik, prežganko, z mastjo zabeljene flike, šmorn, skratka prehranske bombetke, ki jih sodobni pisarniški škric ne more jesti vsak dan … ampak babice imamo pa vseeno radi in zato reči, ki so jo navdihnile vonjave, okusi in teksture iz njihovih kuhenj najraje naštimamo sami – tudi zato, da spomin ostane avtohton … kuharji v italo-krčmah pa naj lepo delajo, kar majo za delat in moje babice lepo pustijo počivati v miru … tale deževna sobota je zato pripadla chefovi bici tončki, ki smo se je spomnili z zabeljenimi flikami in babi hildi, ki je chefici zapustila najboljši par protfanov za pečenko in štrudl na svetu … memorial babic napatista je sestavljen iz sočne svinjske pečenke, flik s pečenkino omako, s kislo smetano zabeljenega stročjega fižola in slivo-jabolčnega štrudla … preden sedemo za mizo, pa še tole:
če delaš kompleten memorial, potem upoštevaj, da bo treba slivo-jabolčni štrudl narest pred pečenko, da sprostiš pečico … torej zgodaj auf, pa bo – še posebej, ker pri memorialu ni dovoljeno švercanje s testom od amze safeta … znači:
- pol kile moke za vlečeno testo
- eno jajce
- žlica olja
- žlička soli
- žlička limoninega soka
- mlačna voda
- kila sliv
- pol kile jabolk
- tri do pet žlic cukra
- žlička cimeta
- sladka smetana
- velik bel prt, dobro uležan protfan, valjar
v moko naredi vrtačo in vanjo sesuj jajce, sol, olje in limonin sok … začni mešat in počasi dodajat mlačno vodo, tako da dobiš srednje trdo testo … tega moraš potem s krepko roko in hudim tempom mesit vsaj deset, še rajši pa petnajst minut, zato da bo gluten videl, da se ne zezaš in zato, da ne boš potem pri vlečenju testa preveč na glas klel (ne pozabi, da gre za memorial in da babice glasnega kvantanja ne bi odobravale) … ko se ti torej zdi, da rok ne čutiš več, zberi vsaj še toliko moči, da gladko kuglo testa namažeš z oljem, položiš na pomokan pult in prekriješ s toplo kastrolo … čez tričetrt ure testo prestavi na z belim pomokanim prtom pogrnjeno mizo, ga pomokaj še po vrhu in ga v eno smer razvaljaj, da dobiš tak velik testen jezik … tega zdaj z rokami začni raztegovati še v širino, najlažje gre tako, da si testo najprej obesiš preko rok, da ga malo raztegne že lastna teža … naslednja metoda je, da hrbte dlani daješ pod testo in jih dvigaš ter vlečeš k sebi, torej proti robu mize … na koncu pa še s prsti raztegni zadebeljene robove … nekje v teh treh fazah se bo pojavila izrazita težnja po pošiljanju testa (in chefa, ki je napisal recept) v razne organe … grizi se v jezik, še posebej če se ti pod nogami motovili deca (ki jo je vseeno med tem delikatnim in adrenalina polnim opravilom še najbolje poslati ven iz kuhinje) … testo zdaj obreži, da dobiš prijetno velik tanek testen kvadrat, obrezke pa stlači skupaj, zavij v folijo in spravi v hladilniku (iz tega bodo ratale filke – glej spodaj) … testo za štrudl naj se malo osuši, ti pa medtem izkoščiči in nareži slive, naribaj jabolka, oboje zmešaj in posuj s sladkorjem in cimetom … osušeno testo na tanko premaži z oljem ali stopljenim putrom, do dveh tretjin širine posuj s filo, polij s parimi žlicami sladke smetane in zrolaj v lepo, veliko smotko … ta naj konča kot črka u v namaščenem protfanu, s katerim bosta skupaj preživela tričetrt urice na 180 stopinjah … deset minut pred koncem peke pa štrudl prelij s preostalo sladko smetano …
bicine flike so zelo ajnfoh stvar: testo, ki ostane od štrudla trgaj na približno enako velike tanke krpice in jih kar direkt šibaj v vrel slan krop … ko meniš, da so kuhane, jih odcedi in prelij s čimerkoli … v primeru memoriala je to pečenkina omaka, sicer pa so lahko ocvirki, kisla smetana, bolonjezarca a bogami i u mlijeku otopena gorgonzola … če se ti samo zato, da bi prišel do flik ne da delat štrudla, pa naredi simpl, ampak dobro pregneteno testo iz moke, jajca, olja, vode in soli … take mega pašte še barilla ne zna narest …
za sočno svinjsko pečenko je treba v mesarjevi izložbi poiskati lep kos svinjskega kareja in potem nožkarja naprosit, da ti meso odlušči od kosti, le-te pa naj ti rezseka na pol, nakar jih doma še sam nareži na posamične enote …
- fletn kos svinjskega kareja
- ena čebula, kakšen strok česna
- veja rožmarina
- šopek timijana
- kakšna rezina limone
- olje, sol, poper, mleta kumina
- dva kozarca belega vina (pola svinji, pola sebi dajem)
- vrvica
- dobro znucan emajliran protfan
pečica naj bo nahajcana na kakšnih 190 stopinj … v protfan daj olja, na osminke narezano čebulo in kosti ter to kar malo pali na štedilniku … medtem stri ali naribaj česen, ga zmešaj z malo olja, soljo, poprom, kumino in natri kos mesa, ki ga potem lepo poveži z vrvico, da dobiš ličen paketek … za vrvico zatakni rožmarin, vejice timijana in limono, položi na kosti & čebulo in zadegaj v peč … ne pozabi zalivat – najprej z glažem vina, potem pa s tistim, kar se nabira spodaj … zdej bom prbodu enga ivačiča, ampak tako pač je: ko je meso pečeno, a še vedno sočno (hm – kako pa to veš, če nisi ivačič ali babi z štiridesetletnimi izkušnjami? … chef si pomaga s termometrom za meso in med polivanjem čekira, če je cager že prišel do schwein) , ga vzemi iz pečice in ga pusti kakšnih pet minut stati … medtem v protfan nalij malo vode in/ali belega vina, s kuhalnico popraskaj po dnu in stenah pekača ter omako izparevaj na velikem ognju … pred serviranjem jo precedi, meso pa nareži – itak …
soundtracki za tole so lahko pogojeni z družinskim izročilom, ampak overall lahko vse družinske fešte podložiš s sly & the family stone: family affair
napo, ne le, da ti gredo stvari dobro iz ust, tudi s takšnimi, ki kar same polzijo not, si spreten! brez besed sem…
hvala jaKa, sej v bistvu gre sam za drugo formo vrtenja gobca … za kruh & vino sta pa malo kriva tudi ti in tvoja velika žlica … upam, da je tvoj zadnji stavek metaforičen … piši!
Oooooo, že navsezgodaj na delovnem mestu imam usta polna sline. A j’ to lepo?
Jaz bi pri štrudlu le omenila en avtohton ukrep, ki sodi k mesenju testa. Naše ženske (in jaz tudi) že kompaktno testo 15-krat z vso silo zabrišemo v pult. Očitno gre za metodo, ki se je lahko poslužujejo tisti s šibkejšo telesno konstitucijo, čeprav naše ženske (in jaz tudi) ne sodimo ravno v to skupino. Je pa dobro vedeti.
PS: Zaradi protfana, kastrole, zabele in cukra, te moram zdaj obvezno še polinkati. Napo, rispekt!
ja, 15 šusov v pult zna pomagat, če je dovolj prostora lahko tudi z zaletom … enakomeren rispekt nazaj v centrifugo!
bica mi je vedno prajla-če hočeš, da bo pečenka sočna in doro pečena jo peči počasi dobre tri ure že. stopinj ne bi vedla, vem pa, da suhe bukove drove, dajo tabolš ico. pr nas vedno rata! mesar cehner tabolš kare zrihta, ga avsleza, ata drove prnese, js pa počasi gr devam in polivam seveda.
aja pa še to zidan štedilnik-KOŽELJ je zakon!
LP
bica že ve … zidanc pa itak zakon, sploh, če drv ne uvažaš prek ukrajine iz rusije …
Napo, hvala ti!
Za vse recepte, sploh pa humorne napotke in spretno, iskreno obračanje jezika 🙂
Od kar sem te (enkrat sicer slučajno) trofla, je moje kuhanje postalo veselje!!!
🙂 Ajd, šibam naprej, štrudl brat! 🙂
vesel, da ti je všeč pri nas … stay tuned & keep cookin’!