enkrat je bil en tak oktober, kot je letos cela zima, se pravi, da je sonce vsak dan cel dan ždelo tam gor na praznem modrem nebu in delalo veselje in promet vsakemu oštirju z vrtom … produžetak tega oktobra se je zgodil v novembru, ko smo za dober teden dni naselili svoje organizme na lipari in brundajoč si rambotov moj-skutere-tu-tu-tu-tu … moj-skutere z rumenim piaggotom delali kroge po otoku, vključno s postankom na sagra del pane e del vino v pianoconteju, kjer se je jedlo, pilo, plesalo in smejalo, chefica pa je za bonus na srečolovu celo zadela set za šivanje (z gumbi vred) … viš, mi je pa šele zdajle prišlo na misel, da bo treba drugi teden novembra še kdaj poromati na to praznovanje – nenazadnje se slavi ime tega bloga, hehe … no, do takrat pa prav pride tolažba v obliki kakšne odondodske hranilne pogruntavščine … v modri knjigi sicilia a tavola, ki sva jo kupila takoj po fuzbal tekmi med prvim in drugim letnikom srednje na trgcu v marini corti, je pribeležen tudi recept za ribo v kruhovem testu – v nedeljo je bil to fondov kilski brancin, ki se je hranil in umrl za dobro stvar …

brancina v testo sicer zelo rad zavije tudi ata bocuse, ampak njegov recept se začne s stavkom, v katerem te povabi, da “brancinu previdno odstrani kožo – tako, da ne poškoduješ mesa” … hnjm, mogoče kdaj drugič, tokrat sem ga samo pedantno oluskal … poleg tega legendarac uporablja neke vrste listnato testo, ki se mi ga v nedeljo res ni dalo prekladati sem ter tja … torej, po siciljansko:

• en lep, vsaj kilski brancin
• testo za kruh iz pol kile bele moke
• šopek peteršilja in/ali kakšnega drugega zelišča (rožmarin, timijan, majaron, bazilika …)
• rezina ali dve limone
• štirje stroki česna
• sol, poper, olivc
• jajce

zamesi testo in medtem ko vzhaja, brancina lepo oluskaj, mu razparaj bauh, odstrani drobovino in škrge, nakar ga na hitro operi pod mrzlo vodo in obriši do suhega … trebuh mu nasoli in popopraj, drobovino pa zamenjaj s peteršiljem, limono in česnom … vzhajano testo razvaljaj na pravokotnik in nanj položi napolnjenega, naoljenega in nasoljenega brancina … zdaj pa kotiček za mlade keramičarje: brancina precej na tesno zavij v testo, tako da bo cel lepo oblečen, čez štrleče testo pa odreži in naredi mini kruhke … stran, kjer se testo stika, naj bo spodaj, na zgornji strani pa dizajniraj: luske naredi z robom tankega majhnega kozarca, rep, usta in hrbtne plavuti z ostrim nožkom, funkcijo umetnega očesa pa naj izvede črna oliva, gospod, tisto črno olivo še imate, gospod, tista bo čisto dobra … preden okruhanega brancina položiš na 40-minutno pregrevanje v na 200 stopinj segreto pečico, ga premaži s stepenim jajcem, da se bo na koncu šminkersko svetil … ko bo pečen testo previdno prereži, ribi odstrani plavuti, jo deni s kosti na krožnike, dodaj kakšno popečeno/zdušeno zelenjavo (chef je naredil sladkast, na slamco – ker zdaj pač rad reže, k ma novo sabljo – narezan korenje/repa kombo) in seveda testo … prav nihče ti ne bo zameril, če mu boš zraven nalil še glaž super elegantnega in lepo zbalansiranega tokaja pikotno riserva, ki je eno leto predremal v akacijevih sodih, kar mu da lepo in nevsiljivo noto po medu …

soundtrack: linton kwesi johnson – bass culture