poletni memoari na otročja leta so povezani predvsem z dvema stvarema, od katerih je ena nepovratna – govorim seveda o pakiranju & šofiranju na desetdnevno bivakiranje v sindikalne prikolice v vrsarski kamp fontana ali poreško bijelo uvalo … pakiralo se je v metalik rjavi renault 4 TL special, registracija CE 100-012 … poleg očija, mami in mene smo napakirali še teto ivo in sestrično natašo, potovalke in kufre z oblekami, žar, kasetar grundig + kasete (bob marley, abba, boney m, šifrer, novi fosili …), badminton loparje, knjige, luftmadrace, penaste podloge za na plažo in ta frišne stvari z domačega vrta: sveže izkopan krompir, grah, čebulo, česen, korenje (tudi če ga ne bi), par glav solate, paradajz, stročji fižol in kumare, po savinjsko murke … in potem smo šli na pot ob treh ponoči, da ne bo gužve, pa je bila vseeno, ker so v izogib gneči vsi šli na pot ob teh zjutraj … no, drugi poletni spomin, tokrat povratni pa je povezan s taistimi murkami z domačega vrta … svežimi, sočnimi, čvrstimi, nič puhlimi … take, kot jih prodaja naša gospa na tržnici … časovni stroj zna chef zavrteti na dva načina – eden je poletni solatni megamix z bučnim oljem, drugi pa smetanove murke z zabeljenim fižolom … hir finden zi cvaj ehte obere-savinja-tal recepture:
za sočni poletni solatni delight si chef priskrbi (ponavadi je večina tega že v maminem humanitarnem paketu):
- dve srednje veliki kumari (naj bosta čvrsti, puhloglavke človeku samo zagrenijo življenje)
- dva takisto srednje velika mesnata paradajza
- četrt kile stročjega fižola (ta okroglastega, zelenega ali rumenega)
- eno čebulo
- bučno olje, jabolčni kis
- koper, origano, sol, črni poper
- ribežen
in potem procesira: fižolu poreže konce, ga skuha v slanem kropu, odcedi, prelije z mrzlo vodo in še enkrat odcedi … kumaro olupi, na grobo nariba in posoli … paradajzu izreže zelene oči in ga razšestnajsteri na kocke, čebuline polovice nareže na polkrožne lističe in posoli … vse skupaj zmeša v skledi, doda zelenje, mlet črn poper in radodarno zalije z bučnim oljem in kisom … postavi na mizo in si skuša od sojedcev izboriti čimveč, predvsem pa si že vnaprej rezervira popitje tekočine, ki ostane v skledi … njame!
smitanove murke pa zebelen fižo, kot jedi rečemo v savinjski oz. kumare v smetanovi omaki z zabeljenim fižolom, kot bi temu rekli v osrednji sloveniji pa konzistirajo iz:
- štirih krompirjev (naj bojo taki fino škrobnati, za kuhanje)
- dveh kumar
- nekaj strokov česna (odvisno od velikosti in vzpostavljenega osebnega odnosa do tega plemenitega in koristnega dišečnika/smrdečnika)
- lončka kisle smetane
- pol kile stročjega fižola (naj bo kar ta širok)
- žlice (ali dveh, treh …) ocvirkov
- koprca, soli, popra
v primeru priprave postopati na sledeči način:olupiti krompir, ga narezati na kocke in skuhati v slanem kropu … fižolu prirezati konce in ga kuhati v drugem slanem kropu … kumare olupiti,naribati (lahko na lističe) in skupaj z drobno naribanim ali sesekljanim ali stisnjenim česnom dodati krompirju, ko je ta že skoraj kuhan … kuhati še nekaj minut, odcediti vodo in jo prihraniti za morebitno zalivanje … krompir in kumare na grobo pretlačiti z lesenim batom (ali kovinsko mrežasto tlačilko), dodati premešano kislo smetano, koprc in poper ter premešati … po potrebi dodajati prihranjen krop, da se doseže željena konsistenca omake … fižol odcediti, prestaviti v skledo in zabeliti s precvrtimi ocvirki … pokonzumariti z bohžignej!
soundtrack: le kaj drugega kot ansambel bratov avsenik – tam, kjer murke cveto (čeprav gre za druge murke, ampak nima veze, valček je valček) …
kruh & vino 
murke so nartabulš! tistih v glažih niti ne obrajtam tako zelo, jih pa pozimi vseeno tu in tam odprem in zgrizem (zjutraj, pri zajtrku, ob kruhu in maslu, z rezino sira). včeraj so mi skrbniki družinskega agrokombinata v vrečo zelenjave za današnje kosilo položili štiri tadrobne, sramežljive, zavite murkice, ki bodo verjetno ostale do četrtka, ko bodo romale na zborovanje vsakojake zelenjave v jušnem loncu – jaja, murke pri nas tudi naribamo na rezine, a ne podmažemo vedno z oljem (in kisom!) ali mlečnimi izdelki tipo tekoči jogurti (bajdvej, ker sem že ravno pri jogurtih: na morjeplovbi in ležanju pod hrvaškimi borovci in cipresami /kolikor mi je črničevje kot drevo pri srcu, pa so kempi s tem hrastom povečini goli ko olupljene murke in potlej cel dan žge in seka in je sploh tako zelo vroče, da gre človek raje pod bore – pa še tisti vonj iz otroštva, iz otroških in mladostnih kempiranj, je zame pravi le pod bori in nad potlehnem iglovju/ sem že lani dognal, letos pa se mi je potrdilo, da imajo hrvaške mlekarne prav okusne navadne jogurte, ki so trenutno za člane kompanije FlyByAppes mnogo boljši kot tukajšnji: lepo tekoči, ravno prav mastni in predvsem slani, mnogo bolj slani kot večine teh tukaj – in ko ti v vročini, ali v jutranji prolegomeni vročini steče po grlu, se kojci spomniš ajrana in poletne vzhodnomediteranske vročine (ko jebe Izrael!). in še to: prednjači ‘vindija z bregov’, mnogo boljši kot ‘sirelin dukat’, ki ga večinoma dobiš v teh krajih… tukaj je zdaj konec bajdeveja), temveč, zdaj sem spet pri murkah, ki smo jih narezali na rezine, jih zmečemo v juho, k drugi zelenjavi (pri teh naših jušnih juriših pada v lonec veliko različnega in ne vedno istega), zgostimo z rdečo lečo ali z rahlo popraženimi ovsenimi kosmiči. Toliko! Aja, in kaj je bilo še v vreči z družinskega agrokombinata: tarumen stročji fižol, nekaj zadnje mlade čebule, steblo bazilike z listi in nekaj blitve. blitva in fižol bosta danes na mizi – ostalo počaka.
aha, še en literaturni zgled z murkami: v romanu norveški gozd junak s prijateljico obišče njenega očeta, ki hudo bolan leži v bolnišnici. ona vmes skoči na sprehod, on sedi pri očetu in pomalica eno murko, ki jo pomaka v miso – sem tole bral sredi zime in se mi je tak zaluštalo po murkah…
mater ti, zdej si pa mojco na kumare spomnu..sej ne da bi imel blazno proti. samo jst imam problem s temi kumarami alias murkami. sej se mi zdijo super pogruntavscina, samo ko jih pa cel kroznik dobim pred sebe pa zlico u roko, se pa mal zamislm. in to se mi je vsak drug vikend dogajal ko je mojcina mat skuhala zadevo. pa sej mi je blo cist vsec, sam ta kolicina mi enostavno ne gre v zelodec..sej bi slo se zraven cesa, al pa vsaj en ornk kos pujsa bi mogu not plavat..ampak kr tko na suh (tiste par ocvirkov je tko k nc) mam pa probleme.
no ja, hotu sem rect, mamo ze kumare u hladilniku, je blo takoj treba na union square market…
hja, kaj nej rečem druzga kt da takle mate, če se z ljudmi savinjskega porekla ženite/možite … ampak se mi zdi, da so fotri u savnjski razvili obrambne mehanizme pred murka overdouzom … naš tonč je zraven rad obral kukšno kuhano zelhano rebrco, ampak kej tacga union squere verjetn ne ponuja … chefica pravi, da bi ona za zraven iz svinjske ribice medaljone narezala in jih popekla, jest bi jih pa še prej s kakšno rezino pancete po obodu ovil in s špagco prvezal … je pa treba vedet, da savinjčani ratamo sitni, če se murke pusti preč prit u hladilniku … sicer je pa jurko obljubljal eno rodbinsko izročilo od svojih dveh žalskih babic, tko da better get ready …
obluba dela doug al pa kratek, kker je… Ampak, tkle se pa dela murke a la Žawc:
– debelo narezan krompir skuhaš, prišparaš vodo in ga zmučkaš
– medtem murke naribaš, malo nasoliš in pustiš odfajhtat 10 min
– v Velikem loncu pripraviš prežganje, zaliješ z juho ali vodo (2-3 dl), dodaš odcejene murke, žlico kisa in kuhaš 5 min
– murkam dodaš zmučkan krompir in zmešaš, do prave ali željene konsistence dodajaš krompirjevo vodo, nam pašejo take bol goste, dodaš strok ali dva nasekljanega česna in še par minutk pokuhaš.
– kislo smetano in poper dodaš na koncu, da dobiš take lepe bele špirale smetane, dokler jih ne pokvariš s taprvo šeflo.
A propos mes: očitno vsi poznamo tendenco murk, da nekak kar skoz padejo in namesto fensi ribičnih medaljončkov (ej, murke jejo sauinski pauri al pa njih potomci!) eto še ena rešitev: namesto, da tlačiš v juhi kuhano govedino v esihflajš, ki se pol vala po hladilniku, jo na tanko nareži in dodaj po en platlc na krožnik murk. Murke pa govedina se mata rada.
Pa še to: nasoljevanje in odcejevanje murk je stvar tradicije in sem dodal sam zato, da bo res po bicino; sam jih samo naribam in gremo.
go jurko, končno … mi že nože za koline brusimo, ti pa še zmeri ajmpremarce delaš … če bo prala bica, prosim, da zadnji stavek spustiš … kačo je gojila na svojih prsih! …
Pr nas so zmeram domače suhe ribrce zravn….jebiga tak so nas skoz učili
prav majo! … dobra ideje!
Je že kar nekaj krogov tamal cagar na uri po številčnci storu, ma tud kakšn kolendar smo na sten zamenal, ko sem prvič tole o murkah bral. Moram po tipkovnic prave tipke prtisnt, da bi opisal one občutke, ki ti po možganih bežijo, se ti kot izgubljeni vonji, okusi, ki ti v ustih sline cedijo v vampih pa pajke v mravlince spreminjajo. Skratka občutek, ki te prežema – *nostalgija (je ta grozna beseda, ki jo je potrebno v slovenskem jeziku z več besedami opisati in je edini razlog, da tele vrstice šele zdaj priobčam).
Ko sem bil mulc devet ali deset let mi je blo sem skuhal eno prvih mojih kosil za našo familjo. Pečene fluge, pečen kiflčar, in kumaričen zos.
Kumare obožujem pa naj bodo v kateri koli obliki. To je razlog, da bodem samo navodilce za zos pribeležil.
Murke, kakih kilo, lepo olupi, peške odstrani in naribaj. V posodi osoli in kako uro pozabi nanje. V kozico deni dva oreha masla in najem zarumeni žlico moke. Prideni ožete murke, soli in popraj po okusu. Počasi praži. Mešaj, mešaj. Kumare bodo še vedno oddale dovolj tekočine, da se ne prismode, le z ognjem bodi pazljiv. Po potrebi prilij malo tekočine murk, katere seveda nisi zavrgel! Ko se murke razpuste, jim dodaj drobno narezan strok česna, po okusu moškatnega oreščka, sveže narezane laske koprca in kislo smetano (še bolje žlico dve kisle smetane in po potrebi sladke še najbolje z mleka pobrane sladke smetane, ma ne pozabi to ni juha nego zos). Še malo povri in postrezi lačni familji.
Le Pomešaj
*Hrepenenje po nečem, kar nam je bilo nekoč pri srcu