narobe svet

eden od najbolj zdrajsanih devedejev v naši kuči je ta nov nodi, torej tisti, ki je na domačo polico prišel kot drugi po vrsti in ki vsebuje tudi epizodo “nasprotni dan gospodiča tonija” … ker domnevam, da niste vsi te sreče, da bi si to animiranko že ogledali (sploh pa ne dvestoenajstkrat), vam povem da je nje bistvo v tem, da se pubertetniški plišasti medo toni odloči, da bo govoril ravno nasprotno od tega kar misli … ne je ja in ja je ne … in to je seveda triletnim mulcem blazno smešno … tako kto je bilo nam včasih, ko smo gledali posnetke božička iz avstralije in se režali njegovim kratkim hlačam … no, narobe svet je bil tudi danes, 21. novembra, ko sem naredil hitri krog po tržnici in v brzečem mimohodu, ravno srebajoč sladak kaki, na enem štantu z levim učem opazil regrat … regrat? konec novembra? … bremza – škriiiip, rikverc: res je regrat! … zamižim, se po dekliško uščipnem v lice, odprem oči in še vedno je tam: fletn, zelen, nič skurjen regrat … si v pleksus butnem še enga mateja parlova, pa je vse isto: na mizi pred mano je kup pomladanskega regrata … pa kje jaz to živim, v čilu? … argentini? … branjevsko gospo previdno vprašam, če je iz krškega … ni … ja kje pa je pol zrastu ta regrat? … “ja, kje, na pol’ u šentjakobu!” pribije, kot da je najbolj normalna stvar na svetu 21. novembra nabirat in prodajat regrat … chef pristane na nasprotni sezonski špil, zato zdajle ne boste dobili recepta za nazaj, ampak vam jasnovidno povem, kaj bom naredil danes, ko pridem domov:

regrat bom naredil, kot veleva zgornjesavinjska tradicija: s krompirjem in ocvirki … med slinjenjem bom na pult zložil

  • četrt kile regrata
  • dva krompirja
  • dve orng žlici ocvirkov z maščjo
  • sol, kis

krompir bom olupil, narezal na malo več kot centimetrske kocke in skuhal do fajn mehkega … regrat bom opral in narezal na približno pet centimetrov … ko bo krompir kuhan ga bom odcedil in butnil na osoljen regrat … ocvirke bom razpustil v ponvi, dokler ne zacvrčijo … zalil jih bom z brizgom kisa in prelil čez regrat s krompirjem … najprej bom malo pomešal z lesenima žlicama, ko se pohladi pa še z levo roko, da se krompir malo zmehča … ko bom dal skledo na mizo se bo s chefico začel neusmiljen bolj za vsako žlico, vse do zadnje … ki jo bova zakonsko razdelila (saj veste – v dobrem in slabem, v izobilju in pomanjkanju …)

soundtrack: prince & the revolution – sometimes it snows in april

Advertisements

10 thoughts on “narobe svet

  1. V enem prejšnjem življenju sem pogosto obedoval v eni oštariji v Šentjakobu tam na križišču, ne morem se spomnit imena. No tam so stalno imeli na repertoarju regrat. Moram sicer priznati, da je bil izven sezone dober edino na zgoraj opisani način, ker je bil sicer preveč trd. Ampak evo, Šentjakob, prestolnica regrata.

  2. evo, regrat majo … sem pa skoz živel v misli, da imajo tam nasade st. jacquesov oz. jakobovih pokrovač , po domače kapestant … čeprav, a ni tam zlo zraven en eksperimentalen jedrski reaktor?

  3. preveril lažnivce … bo že držalo, če tako piše, kajne – lažnivcem pa mora človek dandanes že verjeti, če deklariranim poštenjakom ne more … še link, da ne boste preveč iskali …

  4. Glede letnih časov nam pa ni treba verjeti. Poglejte skozi okno. Je to morda najnovejša različica snežnih zametov? So tista drevesa plesniva ali morda na novo poganjajo, kot to počnó vsak marec? Kaj je z marjeticami? Nimajo koledarja? Še dan ali dva pa bomo spet jedli svež paradižnik z vrta…

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s