v hladetini, ki se nam končno približuje, bomo vedno rajši iskali zavetje in toplino … gostilniške vrtove in paradajzovo solato bomo zamenjali s polmračnimi krčmami in golaž-vampi mešano, pirčke in špricerje pa s termično obdelanimi vinkoti … kuhanc in da hause! (no,tako navdušeni, da bi kuhali briškega quercusa, vam vseeno ni treba bit) … špancir po ljubljanski štantih sicer da nepoučenemu obiskovalcu slutiti, da gre za strpno in multikulturno družbo: izza poskakujočih bateriziranih kužkov in muck se smejijo kitajčki, iz zvočnikov pumpajo harmonike, na ogretih pladnjih pa se bratijo pleskavice, prebranci, pečenice in kislo zelje, na vsaki strani pa imajo za varuha po eno štango kebaba in par štangic od hotdoga … če bi človek res hotel za roge zgrabiti globalen duh časa bi bilo morebiti še najbolje, če bi to naredil z multi-kulti kravo, chefov končni sklep pa je bil, da bo, omamnim mesnim aromam navkljub, sledil applovemu predlogu in poskusil z nečim lažjim … na domače kopanje v limonasto turško savno je zato odnesel dve premraženi postrvi, špinačo in šampinjone …
za speednjakarsko citronsko savnanje boš potreboval:
- četrt kile špinače
- filete dveh postrvi
- četrt kile šampinjonov, po možnosti rjavih
- eno orn
gk limono - šopek peteršilja
- sol
- olivno olje
- vstavek za soparjenje (to je tista mrežica z zložljivimi lamelami, če je nimaš, pa daj na dno posode na glavo povezni tri nizke skodelice, nanje pa plitev krožnik, na katerega boš zložil namirnice)
limono najprej spraskaj s finim ribežnom in ostružke lupine zmešaj s sesekljanim peteršiljem … v precej veliki kastroli zavri limonin sok in četrt litra vode, potem pa dani vanjo luknjast vstavek in nanj najprej zloži na centimerske trakove narezano špinačo (pazi, da se ne dotika olimonjene vode, ker bo sicer špinača postala nagravžno militantne barve) , čez to nalistane šampinjone, čeznje pa na tri centimetre narezane fileje … posuj s peteršiljno-olupkasto mešanico (as seen on photo), posoli in pošpricaj z olivcem … pokrij in sopari slabih 10 minut … verjetno ti je že prišlo na misel, da bi ponudil salzkartofeln dazu in prav imaš …
soundtrack: peter gabriel – steam
kruh & vino 
bemti, napo, orng se pravilno napiše ornk… kaj bi pa toporišić rekel?!
o, šid, pa res! … pri zaporniških parih (p-b, t-d, k-g) sem bil zmeraj bolj švoh … mogoče ja tale orng padel kot aluzija na orangutan … čeprav ne vem kaj imajo te pomarančo obarvane opice z limonami … popravljam … in dodajam še trik za one, ki nimajo mrežnega soparanika …
Super fotka. Zadnjič mi je na uho prišlo, da se v Maksiju dobijo take nešpricane limone, ki se jih potem lahko strga. K v Leclercu na primer vztrajajo na špricanih in vljudno napišejo, da lupina ni za jest. A na tržnici imajo tud take nešpricane? Saj kak strašen problem to ni, ker sem lani na Komiži opazil, da tam limone rastejo (in padajo na tla) kot pri nas jabolka, ali na koprsko-goriškem kakiji.
hja, s temilemi nešprinckami je še kr jeba … na tržnici jih je en model lani prodajal, letos jih pa še nima … harold mc gee u svoji teoretični debelajsi on food and cooking pravi, da se da ta vosek, s katerim so agrumi obdelani odstranit tako, da jih malo namočiš v vodi, dobro oščetkaš in spereš … to, da pa ni nešpricanih ma pa rudniška zelena mafija po mojem čez, ker itak tam na veletržnici vsi nabavljajo … za maxi ne vem, ampak če je to zdaj mercator, bi mogoče lahko kkšno neškropljenko dali še v kakšno drugo štacuno …