med severnimi primorci kroži (no, vsaj včasih je krožila) šala o treh mestih, ki se začnejo s črko w … washington? … ja! … waterloo? … ja! no, še enga slovenskega! … slovenskega?!? na w? hmmm … ja, wajdovšna a ne?!, hahaha … aha, to je kraj, kjer jim je skoraj uspelo zafurati eno največjih slovenskih blagovnih znamk, kjer bodo postavili največjo piramido na svetu in kjer imajo fuzbal klub, katerega tekme je včasih treba prekiniti zaradi močne burje … poleg župana imajo še kar nekaj naravnih lepot, v dobro pa jim gre šteti tudi to, da koren imena svojega kraja delijo z žitarico, ki to, strogo biološko gledano, sploh ni … ampak to nas pri mesenju ajdovega kruha in handlanju z ajdovo moko vobče niti ne moti toliko kot dejstvo, da se ajdovka v stiku z vodo spremeni v težko obvladljiv in besnenje povzročujoč poc … nekoč, ko bo imel veliko časa, vam bo chef zaupal, kako je potekal njegov zgodovinski, leta trajajoč mitski boj za kuho normalnih ajdovih žgancev in koliko sprijetih pocastih sivih kepastih gmot je med tem bojem končalo na smetišču zgodovine … tokrat pa – v duhu priprave na zimsko visoko sezono tlačenja orehov v testo – kratka črtica o pripravi ajdovega kruha z orehi …

če si čisti pekarski beginer, se tegale raje še ne loti … mogoče bo bolje, da najprej napedenaš kakšno bazično reč iz bele ali polbele moke, ker tale ajda je res še kr hudič – je treba met filing v rokah, da veš kdajje hleb prave gostote, da bo iz njega še kaj ratalo … no, ampak ni pa to en resen bavbav – za dva (okroglo)lična domača hlebčka se opremi s sledečim mokovjem in pritiklinami:

• pol kile ajdove moke
• pol kile bele pšenične moke
• 4 deci vrele vode, pa še kakšna dva deci mlačne za rezervo
• četrt kile orehov
• žlica medu
• kocka kvasa (40 g)
• tri žličke soli

začni s poparo: v veliki skledi prelij presejano ajdovo moko z vrelo vodo, premešaj z dvorožnimi vilicami in pusti da se nakulira na 40 stopinj ali manj … med čakanjem raztopi kvas v deciju mlačne vode in vanjo vmešaj še med, orehe pa na izi prepraži v teflonki … ko je ajdova popara shlajena, jo potresi z belo moko, posoli, naredi luknjo za kvasno medno raztopino in začni počasi mesiti … ko bo testo začelo izražati težnje po poenotenju dodaj še orehe in dobro, a nežno mesi kakšnih 10 minut … ako je testo presuho , ga vodnjaj, ako pa izkazuje mokrotnost, ga osuši s ščepom bele moke … dobro zgnetenega parkiraj v kakšno veliko skledo in ga pusti pokritega v miru podvojiti volumen … ko mu bo uspelo, ga zvrni na pomogan pult, razdeli na dva kosa, zdizajniraj v fletna okrogla hlebčka, pomokaj in položi na ta velik pekač in ju še enkrat pusti narasti … preden ju nežno pritisneš v na 200 stopinj ogreto pečico jima z bridko britvijo zadaj še po tri paralelne zareze … peci, dokler nista pečena, hehe … no, saj veš: ko zvenita votlo, če ju potrkaš po podnu sta fertik, potem pa v prt zavit in počasi ohladit, da bosta mehka … za gor namazat naj bo pri roki kakšna ne preveč sladka marmelada za zraven pa še šalca močnega echt kakava, po možnosti z rumom …

soundtrack: buckwheat zydeco – hey, good lookin’