čeprav snega, mraza, plundre in gajbic na parkiriščih ni, to še ne pomeni, da ni zime … zimo delovni človek prepozna po tem, da gre na šiht ponoči in da mu popoldne, četudi (ali pa ravno zato, ker) je pošten človek, ne rata priti domov pri dnevni svetlobi … in potem je noč in je treba skuhati obrok, ker bo potem pred risanko treba prepričevati deco, naj poje, ker če ne sledi umanjaknje risanke … v takšnih blesavih dnevih potrebujeta pomoč tako hranilec kot hranjenec … prvemu iz omare skoči naproti kus kus, ki je pripravljen kot šus (in je univerzalni okusojemalec, saj se ga da pomešati s čimerkoli – oreščki, suhim in/ali svežim sadjem, sirom, bučkami, špinačo, mesom …), drugemu pa zdizajnirane namirnice, ki omogočajo večerjo narediti bolj zabavno … a je kje kakšen problem? … o, ja, seveda je: takšnega prijaznega smehkota pa je ne smemo pojest, a ne oči? … ja, hm, a da ne? … ja sej je res prijazen … in mi nismo kanibali … hnjm, ti bom prpravu en navadn kus kus, pa bo tale smehko gledal, kako pridno papaš, a je prov? …