3 x 3 = kuhar leta

chef je kot vestni dopisnik že drugo leto zapored prispeval svoj set brbončic v dvanajstjezično žirijo, ki izmed treh finalistov na zaključni večerji izbere delovega kuharja leta … sem sedel v jako eminentni druščini: na moji levi ana roš, dvakratna finalistka taiste tekme in frankotova kuharica, na moji desni ata jožef oseli, komandant kuharskega bataljona v hotelu lev (ki je imel nocoj odeto belo kuharsko jakno z napisom burj al arab) … desno od njega je bil taglavni šef vinske kleti brda, nadalje dražigost pokorn, legenda nutricionističnih pisarij, pa od stare garde še boris nomen est omen kuhar … od mladink je bila tu še martina breznik, kuharica leta 2005 in ta glavna v nakoncsveta penzionu raduha … pa gregor vračko, lanski pobednik iz kungote ki v oštariji denk dela norije in za žvet poha piške, pa ta glavni krištofov kuhar, ki se trenutno ravno šola pri obauerjih … in seveda znameniti pisunski trio pretnar – gomišček – tadel … finalizirani kuharji vedno dobijo tematsko nalogo, letos so jih recimo zavezali k temu, da delujejo lokalno, torej da naj tri jedi (predjed, glavna jed in sladica), ki jih bodo ponudili žiriji (in istočasno, kar ni ravno mačji kašelj ali pasji pčih za kuharje, ki sicer obratujejo na kapacitetah okoli 50, še približno 150 gostom) odražajo tradicijo okolja iz katerega izhajajo … in kaj so naredili?

oseba a: za predjed je ene sorte polento, loška mešta imenovano, zavila v tanko rezino bučke, oblila s tartufno omako in oplemenitila s kockami gosjih jeter; za glavno je srnin file zavila v neke sorte tančico iz ajde? in črnih trobent ter za zraven ponudila pire iz kislih jabolk, korenja in krompirja, za sladkiš pa je iz značilnega medenega testa za loški kruhek naredila obroč (in žličko), ga napolnila z gostim hruškovim pirejem, prelila z neko medeno rečjo in zraven ponudila še rezino posušene hruške …
oseba b: je sprva na mizo postavila rahlo dimljeno rezino smuča, položeno na v kremi rdeče pese počivajoč zdrobov cmok in za zraven dodala še hrenovo peno; za glavno jed je na tanko narezano svinjsko pečenko izmenjaje s tofujem postavila v kvadratno skladovnico, restan krompir in korenje pa zavila v algo in tako naredila na suši style dizajnirano slovensko klasiko, za sladko pa je prinesla v valj formirano peno iz bučnega olja s čokoladnim ovojem in pokrovom …
oseba c: ta je najprej v kremasto polento zamešala sveže artičoke in sušen paradižnik, preko tega je poveznila tanek listič/mlinc, vrh katerega je ždel pečeni bakala, pokapljan s pestom iz čemaža; nadaljevala je s filejem teleta jelena z glaziranimi kockami kolerabe, sušenim listom ohrovta in rezine zelene ter stlačenim krompirjem na nasekljanem regratu; za sladko pa je štrukelj s polento in rožiči dela na cimetovo kremo in omako iz v teranu kuhanih suhih sliv, zraven pa je priložila še sorbet iz pomaranč, limon, rožmarina in ingverja, postrežen v ledeni kocki …

jedi smo na mizo dobivali pod črkovnimi kodami in v premešanem vrstnem redu … splošni vtis je precej pozitiven, bili so tudi felerčki, rezultat pa je precej pravičen in takorekoč soglasno prisojen tako s strani publike kot dvanajstjezičnega omizja (ki vsako jed secira po štirih kriterijih: domiselnost, sestava/tehnična izvedba, izgled in okus) … in kdo je zmagal? … glasujte zdaj! … hehe, no, malo suspenza mora bit: poročilo o rezultatih , skupaj s priobčenim fotomaterialom in chefovimii obzervacijami sledi v naslednjem zapisu … stay tuned!

8 thoughts on “3 x 3 = kuhar leta

  1. RAD BI OPOZORIL NA DEJSTVO, DA NA KROŽNIKU PEČENKE NI BILO TOFUJA !
    TISTO KAR BI NAJ BIL TOFU JE BILO VSE PREJ KOT TO.

    M.VISOČNIK

  2. odgovor, ki sledi, sem prilepil tudi na drugi zapis s tekmovanja, ampak, ker je bil skrivnostni tofu negiran na dveh mestih, ga djam še tukaj:
    no, me prav veseli, da je tale moj zapis našel in pokomentiral eden od akterjev … tale tofu je tudi meni bil precejšnja neznanka … sam sem najprej domneval, da gre za neke vrste jajčno pogruntavščino, mogoče omleto, potem pa mi je g. oseli, ki je sedel na moji desni (in bil cel popoldne s tekmovalci v kuhinji) rekel, da se mu zdi super kombinacija pečenke in tofuja in sem nekako privzel, da je tista reč med rezinami pečenke tofu … ako pa ni bil, bi bil prav vesel pojasnila, kaj je bilo … če seveda ni prevelika skrivnost … je pa tako, da je fantazijsko ime krožnika, kot je bilo v tem primeru: pogled v prihodnost! svinjska pečenka in restan kormpir. bosta res takšna? vedno zbudi ugibanja kaj vse je na krožniku … upam, da bomo dobili pojasnilo!

  3. Ker je bilo v krožnik vložene preveč filozofije in dela je prav da povem !

    Kaj se tiče tofu-ja bi rekel takole. Plast (struktura) pečenke( napisano tofu) je v bistvu emulgirana maščoba svinjine, ki pa je seveda bila aromatizirana z reduciranim sokom pečenke.
    Da primanjkuje strukture (oblike)original pečenke pa je logična razlaga, saj je bil krožnik domišljijski pogled v prihodnost in meso kot meso ni bilo na prvem mestu… To je v bistvu smisel tega krožnika! Verjemite da je lažje delati s kosom mesa ki je že sam posebi dovolj mehak in brez kit in žil npr, File… ! Za ta krožnik je bilo potrebno več spretnosti in poguma, ter posledično razmišljanja.

    Naša filozofija je pač bila drugačna. Veliko poguma smo morali zbrati za ta krožnik da smo si ga sploh upali predstaviti javnosti.Večina 98 procentov ljudi pa tudi ni zasledila, da je bila na vrhu (kot deko element) ponovno v neko drugo strukturo postavljena svinjska kožica.

    Suši iz restanega, se pravi alga in gobica pa sta bili na krožniku postavljeni zaradi provokacije saj tudi nas v vsakodnevnem tempu življenja preplavljata Kitajska in Japonska…tudi v najobičajnejših svareh… modrnizacija !

    Vedeli smo da nas ne bodo razumeli s tem krožnikom pa vendarle…

    S spoštovanjem M.Visočnik

  4. Največje umetnike razume svet šele posthumno. Če torej tudi panel ocenjevalcev ni razbral sporočila umetnika, potem je umetnik najbrž iber velik.

    Sem se pa spomnil, da smo enkrat šli na malico v Vegedrom in na dnevnem meniju zalotili fake pečenko štefani v fake rjavi omaki s tapravim pirejem. Zadeva je bila res zelo prepričljiva in je teknila tudi mojemu sodelavcu, sicer zapriseženemu mesojedcu, ki se je po ne vem kakšnem naklučju podal z nami na vegi teren.

    Enivej, kaj je umetnik želel v Vegedromu povedati s fake pečenko štefani?

  5. hja, ni kaj – res precej razmisleka, dela in tehničnega znanja … domnevam pa, da bi bil krožnik bolj razumljen, če bi bil poimenovam bolj opisno, kot pa fantazijsko … po drugi strani je pa tudi res, da bili ob tem prikrajšani za tole debato …

  6. Pingback: Češpov njok » Alfredova metamorfoza

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s