ajnfoh

po povratku iz kratkega tripa v angleško krajino sem še večji fen angleških kuharjev, ki svoje rojake na vse možne načino skušajo preusmeriti izpred hladilnikov s pripravljeno krmo v megamarketih pred domače šporherte in pri tem uženejo marskitatero zabavno reč … pri tem jim je prav malo mar za stereotip, ki na eni strani povzdiguje francosko in/ali italijansko kuharijo in na drugi strani rad viha nos nad angleškimi šporherti in kidney piei, baked beansi, black puddingi in ostalimi hecnimi rečmi, ki prihajajo iz njih … tipčkom je namreč zelo jasno, da je ta sterotip precej starejši od televizije in sodobne multimedijske mašinerije … angleški kuharji so pač v zadnjih desetih letih naredili totalen medijski darmar in so dandanes globalni kulinarični opinion leaderji … angleški zvezdniški kuharji so down to earth, precej manj v oblakih od francoskih haut cuisine svečenikov, in s precej bolj globalnim urbanim appealom od italijanskih šaljivcev … poleg tega imajo angleži še zgodovinski gobasti kompleks in pridno srkajo vplive in sestavine z vseh koncev ter jih pametno dozirajo v svoje kreacije … le te pa potem razkazujejo na televizorjih, na netu in v neštevilnih knjigah … najbolj izpostavljen je seveda omniprezenten jamie oliver, sledi mu  fuckin’ gordon ramsay, pa prijazne od ainsleya harriotta, še en drajšternar (in po nekem seštevku različnih ocen restavracij najboljši kuhar na svetu) heston blumenthal, moj personalni favorit pa je- že odkar sem iz paketa vzel njegov celoletni kuharski vodičgary rhodes, ker je precej skuliran, fura sezonske reči in v receptih popisuje obvladljive, ampak spektakularne zadeve, kot je recimo rižota z rdečo peso in jagnječjimi ledvicami … prav pred kratkim je mojster gary izdal novo buklo, ki jo je naslovil keeping it simple in v katero je nanizal celo brdo minimalističnih no nonsense receptov, ki pridejo še kako prav on a busy day, ali pa na  takole leno nedeljo, ko se je fino valjati z deco po tleh in šporhert zgolj oplaziti s pogledom … sladkega piščanca z limono se naredi takole:

  •  en komplet piščančevih ekstremitet (bedra in peruti), ali pač štiri cela bedra
  • ena limona
  • žlica sladkorja
  • centimer masla
  • sol, poper, olivno olje

pečico nakuri na 200 stopinj, tačas, ko se segreva pa nasoli in napopraj kose piščanca … na ogenj pristavi ponev ali nižjo posodo, pri kateri je še najbolj važno, da če že ima ročaje, naj bodo neobčutljivi na temperaturo … no, v to posodo nalij malo olja in na njem najprej s kožo navzdol opeci piščanca … obrni ga, da porjavi še po drugi strani,  ga nato premaži z mešanico limonine lupine in sladkorja ter deni v pečico za 40 minut … vsake toliko kose mesa malo polij s sokom od pečenja … na koncu meso zloži na krožnike, v ponev pa stisni sok limone in vmešaj na kocke narezano maslo … z omako prelij kose mesa, za zaraven pa naj bo kaj solatno zelenega in morebiti kakšen navaden dušen riž, pilav ali pa pire krompir … njami!

soundtrack: simple minds – big sleep

Advertisements

3 thoughts on “ajnfoh

  1. A poznate Tima Maelzerja? Schmeckt nicht, gibt’s nicht na Vox-u. Jaz ga zelo rada gledam, so fajn recepti, takšni enostavni, ampak vedno kombinirani s kakšno novo finto. Sicer je pa tole super blog, ga zelo rada prebiram in imam nagledanih že kar nekaj vaših receptov, da jih preizkusim.
    Imam pa še en predlog- za oceno krčme: Rožmarin v Mariboru. Me zanima, kaj boste rekli…

  2. uf, špelca, najprej priprošnja, da mi pomagaš vzdrževati iluzijo mladostnosti in me tikaš … so mi že zadnjič v media parku šli (redki preostali) lasje pokonci, ko me je en mulc od zadaj šokiral z “gospod, a se lohk sam mal umaknete, prosim!” … u glavnem: maelzehrja sem malo in na hitro čekiral na voxovem sajtu in na you tubu in se mi zdi precej simpatičen model z eno samo napako: govori nemško in zato na domačem televizorju ne pride velikokrat na vrsto … ampak če mi poveš, kdaj točno je na sporedu bi ga pa z veseljem večkrat počekiral … rožmarin je že uočen – sem pregledal njihov sajt in izgleda precej okej … live te(j)sting verjetno v začetku maja … report pa kakšen dan kasneje …

  3. super! Komaj čakam, pa ne pozabite naročiti parfait-a, da vidim, če sem samo jaz aklih. Glede tikanja velja. Glede maelzerja- je vsak delovnik ob 18.30 na vox-u. Res pa je, da je dobro znati malo nemščine, sploh ko pove, katero ribico je nabavil (sem že izurila nemško ribiško terminologijo). ali pa imeti zraven računalnik z e-slovarjem (priporočam!). Ima pa vse recepte online- http://www.vox.de/27474_rezeptsuche.php. nekaj sem že sprobala in so prav dobri!

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s