čarmanov gašper je doma v retečah pri škofji loki … kljub poreklu ga vino zanima veliko bolj kot močeradovec … je sommelier, precej aktiven v ljubljanski sommelierski sekciji, hodi pa tudi v šolo … in to v london, na wset, samostojno pa podjetnikuje kot svetovalec in gazda (ter vse ostalo) spletne vinske trgovine e-vino … ker je lani skupaj z aleksom simčičem sfural prvi dve mešanici pod svojim imenom bi ga lahko oblepili tudi z besedami prvi? slovenski negociant … ima tudi načrt postaviti vinski center z barom, trgovino in kletjo, v kateri bi ljudstvo lahko najemalo police za staranje svojih vin (trenutno išče zemljišče … če kdo za kaj primernega ve, naj se oglasi) … ko sem z njim zadnjič (po izjemni kranjski klobasi na mariniranem kislem zelju in še bolj izjemnem belem trebežu 2002 daria prinčiča v matični krčmi rodbine čarman pri danilu) klepetal o vinskih kartah, mi je na misel prišlo še celo brdo vprašanj, ki niso sodila v koncept tistega članka, bi pa bilo kar škoda, če mu jih ne bi zastavil … zato sem mu jih … tole je povedal:
Katere tri lastnosti so najpomembnejše, če hočeš postati sommelier?
Vztrajnost, dober spomin in ogromno volje…
Ali obstaja kakšna bližnjica?
Bližnjic ni. Tudi če prebereš vso literaturo, v kolikor ne poskusiš, ni dovolj. Tudi knjige nikoli ne dajo toliko kot pokrajina, posest in vina sama.
Ali pišeš beležke o vseh vinih, ki jih poskusiš, ali uporabljaš kakšen drug sistem?
Pišem, vendar žal ne vedno in ne dovolj podrobno. Če bi bil bolj redoljuben bi bil arhiv dosti bolj pregleden.
Katere stvari pa zapišeš v beležko?
Trenutni vtis, ki ga vino naredi. Tok misli. Ceno seveda in mojo oceno razmerja cene glede na kvaliteto, kar se mi zdi najpomembnejše.
Koliko različnih vin si poskusil v zadnjem letu?
Uf, mislim da krepko preko tisoč….samo v šoli v Londonu jih je bilo preko 300.
Je bilo med njimi kakšno odkritje leta?
Najbolj mi je ostal v spominu suhi D`Yquem, imenovan preprosto Y. Čista perfekcija. Nepopisno.
Ali raje piješ eno dobro vino večkrat, ali raje iščeš nova vina?
Vedno si želim odkrivati in to je najbolje početi na sejmih in pri obisku vinskih dežel. Ko sem doma si zaželim določenega vina in ravno tisto potem odprem. Enako je v restavracijah. Izberem si steklenico in ob njej uživam, pardon uživava.
Katero vino bi priporočil h kuhani govedini in restanmu krompirju?
Modra frankinja, bela etiketa Šturm.
Najbolj food friendly slovensko vino je?
Malvazija.
Katero vino ima najboljši price/performans ratio?
Rdeče.si, Edi Simčič – izbor Gašper Čarman.
Koliko je največ, kar si pripravljen odšteti za flašo vina?
Ni meje, vse je odvisno od finačnih zmožnosti. Če bi imel stanje na računu kot Abramovič, mi ne uide nobena, naj si bo še tako redka steklenica na tem planetu. Najdražje vino ki sem ga pil je bil Montrachet 1996 Domaine de La Romanee – Conti, pred dnevi sem ga na neki vinski karti videl za 4.000€.
Koliko je vrednost povprečnega nakupa na e-vino.si?
Nekje med 200 in 300€. Za mene presenetljivo visoko, saj sem imel, ko sem začenjal v mislih naročila okrog 50€.
In koliko je bila vrednost najvišjega?
Privat kupec za potrebe svoje vinske kleti 6.500€, podjetje pred novim letom 12.800€.
Ali imajo slovenski vinarji šanso, da resno zaharajo po vinskem svetu?
Definitivno. Takoj ko bomo rekli bobu bob. Ti si zaslužiš da o tebi piše Decanter, ti pa, da si na polici v supermarketu.
S kakšnimi vini?
Prvi z velikimi – po moji oceni belimi, drugi z čistimi tradicionalnimi vini. Drugi predvsem brez napak, ki so pri nas dostikrat problem. Pri prvih je problem kontinuiteta.
Ali te kaj boli srce, ko na degustacijah pljuvaš vino iz ust?
Ne, saj sem edino na takšen način zmožen poskusiti 60 in več vzorcev. Tudi če izpljunem dobim celotno sporočilo.
Koliko % vin iz svoje vinoteke bi identificiral na slepem testiranju?
Po izkušnjah, ko sva z kolegico Dijano to počela v gostilni, sem uspešno identificiral med 80 in 90% vin.
Decanter ali Wine Spectator?
Decanter brez dvoma. Komaj čakam da pride, WS me je malce razočaral.
Robert Parker ali Hugh Johnson?
Nobeden od njiju.
Kdo pa potem, če nobeden od njiju?
Po pravici povedano sploh še nisem odprl Parkerja, Hugha berem poredko. Prelistam vse: Gambero, Duemilla vini, Tom Stevenson, vendar tem ocenam ne dajem neke teže. Zame je bistveno kaj mi sporočijo moji prijatelji iz vinskega sveta, vinarji za katere vem da dosti kupijo in probaj in na koncu seveda kaj mi povedo moja usta. Ni vina ki ga prodajam, da ga ne bi prej poizkusil. .
Stari ali novi svet?
Hm, verjetno stari, čeravno ima novi določena fanatastičan presenečenja. Od 15. marca tudi na eVino.si.
Visoki alkoholi, ekstrakt, moč ali lahkotnost, elegenca, pitnost?
Lahkotnost, eleganca in pitnost. Pri vinu velja pravilo manj je več. Elegance ne more nadomestiti ničesar na svetu.
Kaj bi povedal ljubiteljskemu pivcu vin, če bi mu lahko dal en sam nasvet?
Drink, drink, drink,…v zmernih količinah seveda. Le na takšen način lahko resnično spoznaš vino in če najde dobro vino – kupi. Jutri ga lahko ne bo več. Za konec pa: življenje je prekratko da bi pili slaba vina.
kruh & vino 
Gasper je v svojem znacilnem slogu, ko se omenja imena in stevilke (ja, pri liricno – umetniskem opisovanju vin in dogodkov nasploh je precej mocnejsi), zamesal vino, katero je pil pri DRC. Kako to vem? Sam sem ga namrec peljal v Burgundijo na obisk nekaterih najboljsih svetovnih pridelovalcev. Ker ni bilo na razpolago taglavnega sefa, smo se morali zadovoljiti z njegovim nadomestkom, kateri je vskocil v zadnjem trenutku, ta pa se nam ni upal dati v pokusino niti vin tekocega letnika iz soda, kaj sele, da bi dobili njihovo drugo najdrazje vino iz odlicnega ali pa celo izjemnega letnika 1996. Nagradno vprasanje za Gasperja – katero vino je resnicno pil takrat?
super test, marko … glede na to, da je gašper dober spomin navedel kot eno od temeljnih lastnosti someljeja, bo tale drc test ravno pravšnji … ker je vprašanje nagradno, moraš rapisati še nagrado, da bo gašper raje pobrskal po sivih celicah …
Ajd važi. Čas za odgovor: max. 1/2 ure. Če G. pravilno ugane, častim z Bonneau du Martray GC Corton Charlemagne 2000, v nasprotnem primeru on časti s Salon 1996. OK?
men je okej, ker si bom v vsakme primeru skušal izgovoriti pripadajočo posredniško kupico, hehe … izgčleda, da bova salona pila, marko! … jupi!
Kaj pa pravi Čarmanov tamlad? Se strinja? Drugače pa zna biti precej šaljivo razpoložen tale naš Gašper. Na njegovih spletnih si preberi članek AVE 2006. Slanost v vinih? Zanimivo! Sam sem namreč v zadnjem obdobju poskusil kar nekaj resnično prvorazrednih vin iz Burgundije (Dauvissat Les Clos 2004/2005, Fevre Les Clos 2004/2005, Leflaive Chevalier Montrachet 1999 in Bonneau du Martray Corton Charlemagne 2000), kjer je bila mineralnost takšna, kot se spodobi – torej, zelo izražena – vendar o slanosti ni bilo ne duha ne sluha. Tudi sicer se ti splača en majčkeno prešesati rubriki Chateau d’Yquem in Domaine Leflaive v njegovi spletni trgovini. Gašperju se pomanjkanje inovativnosti nikakor ne more očitati.
se še ni javil … verjetno daje salona v hladilnik … preverjam napotene lokacije, hvala!
Po mestu bojda krožijo govorice, da G. s pomočjo strokovne literature in svojih neizčrpnih virov mrzlično išče odgovor na zadano mu vprašanje. Sam sicer osebno mislim, da so to le zlobna natolcevanja in da je G. odšel na več kot zaslužene počitnice. Po vrnitvi pa bo kot iz rokava stresel odgovor in si kasneje z užitkom resničnega poznavalca privoščil žlahtnega burgundca.
Namig na prvo uganko – le kaj hudiča ima opraviti veda o žuželkah z vedo o nastanku besed?
Namih na drugo uganko (nananaša se na Leflaive Les Folatieres 2001, ki ga ni več na spletu) – nekateri si pojme kot so posamezna parcela/posamezne parcele znotraj vinograda oz. vinogradniške lege, vinograd oz. vinogradniška lega in ime kraja oz. vasice očitno razlagajo kar po domače.
cew živlejne je učejne … predvsem na napakah, tudi drugih …
Ja, napake so očitno zvezda stalnica slovenskega enogastronomskega pisanja. Tako tisith, ki so že končali WSET – te so najbolj tragikomične – tistih ki ga (verjetno) še bodo, tistih ki so uredniki specializiranih revij in tistih ki nas osrečujejo na gospodov dan. In nič ne kaže, da bi se iz lastnih napak karkoli naučili. To pa je tista prava vztrajnost.
Po moje je Salon 96 že ohlajen na pravo temepraturo. Kdaj bo torej veliki dogodek?
G. pa se vztrajnosti nikakor ne more oporekati. Kljub opozorilu izpred tedna dni se določeni entomologi še vedno ukvarjajo z izvorom besede Yquem. Samo upati je, da jim ne bo zmanjkalo časa za preučevanje žuželk. Če to ni šolski primer vztrajnosti, potem res ne vem, kaj je.
Bolj za šalo kot zares – ker po mesecu in pol ni bilo nobene replike, je možno predvidevati, da je muca G. snedla jezik. Mimogrede, izjava o vztrajnosti ne bi mogla biti bolj na mestu. Besedo entomologi je sicer zamenjala beseda entimologi (karkoli naj bi že slednja pomenila), do besede etimologi pa G. po mesecu in pol še ni uspelo priti.