minichefa sta oni teden babidedi odpeljala na nadomorsko višino 1.200 metrov in na temperature med 22 in 26 stopinj celzija … je videl male konje, krave (ena je imela celo zvonec), delavce in jezero, ki ni za kopanje, ker lahko umreš … in kadar malčkov ni doma, ta velike miši lahko malo več plešejo po kuhinji pa i šire … v sedmih večerih sva uspela dvakrat v kino, enkrat na večerjo (bi-ti zna namotat fletne belo/zelene tagliatele z limono, rukolo, kislo smetano in parmezanom, prvič ever pa sem slišal za – in jedel – panzanello, frišnasto poletno kruh-paradajzasto solato … ajlajk!), enkrat pa se je med piskri malo bolj zares zasukal tudi chefica/chef tandem in operiral po ustaljenem vrstnem redu: prvo in tretjo rihto pripravi eden, drugo in četrto pa drugi:

mini tatarčki s sorbetom iz rdeče paprike

koromač, nadevan z lisičkami, dimljeno ricotto in sojino/čokoladno omako

svinjski medaljoni z ribezom + bučna pogačica s parmezanom in paradajzom

čokoladni sufle s creme anglais in malinami

zmagovalec je kakopak da slednji: prvi chefičin sufle po kakšnem letu ali dveh obotavljanja in obljubljanja … ne bi rekel, da gre za debitantsko srečo, ampak za dobro premišljeno špuro in v detajle razdelano pametovanje gordona ramseya na dano temo … menda je eden od trikov v dvojnem mazanju modelov, pa tudi v smeri kako to delaš … bo že držalo, ker tale suflejc je res sekal … no, pa tudi moji tatarci s sorbetom iz rdeče paprike niso bili za zmetat stran …

• četrt kile fletne puste govedine (po peesu bi moral to biti pljučni file, ampak stric štajermes je sugeriral lepo obrezan in štirikrat zmlet kos stegna: prav je imel, z njim ni bilo nič narobe!)
• eno jajce: rumenjak za tatarca, beljak za sorbet
• žlica gorčice
• šalotka ali dve
• dve rdeči papriki
• dva manjša paradižnika
• 70 g sladkorja
• 50 g parmezana
• šopek peteršilja
• manjša ledenka
• sol, poper, olivc

tatarca namiksaj po svoji volji, vsekakor daj vanj rumenjak, gorčico, šalotko, peteršilj, sol in poper, če ti zadiši še na drobno sesekljana kisla kumarica in/ali kapre in/ali pekoča paprika in/ali še kakšno drugo zelišče pa kar knock yourself out … sestavine dobro premešaj, še najbolje z roko, pusti v hladilniku kakšno uro ali štiri, nato pa oblikuj kugle primernega kalibra za jedce … za sorbet pa takole: na trakove narezano papriko in razčetverjene paradajze kakšnih deset minut praži na malo olivca, tako da oboje lepo uvene in se zmehča … prestavi v visoko posodo in s paličnim zmiksaj v nulo … naj se malo ohlaja, ta čas pa pripravi sirup: konkreten ščep soli in 70 g sladkorja na majhnem ognju raztopi v prav toliko vode, nato zavri in pusti brbotati par minut … zmešaj s papriko in ohladi v hladilniku, pred zamrzovanjem pa vanjo vmešaj še naribani parmezan … hladno maso zarolaj v sladoledniku (ali v nizki posodi v freezerju z obveznim mešanjem na pol ure), po desetih minutah dodaj stepen beljak, čisto pred koncem pa še sesekljan peteršilj … zdaj pa samo še sestavljanka na krožniku, pa si … za zraven pa najmanj kruh & putr, če se pa kje v hladilniku skriva kakšen dober rose, recimo tale, pa še toliko boljše …

soundtrack: melky sedeck – raw