parakuhijada

regularno bralstvo nekaj že ve o enormnih količinah paradižnika, ki so svoje poslednje pribežališče našle v naši kuhinji … do zasičensoti petrove rodbine s tem dišečim rdečim rajskim sadežem (ali eva potem sploh ni jedla jabolk? in ali je bil rajski vrt v resnici v ameriki?) je prišlo zaradi lanske borne letine, ko je paradajzov bilo samo za vzorec … letos sta se babica in mama temu skušali izogniti tako, da sta paradajzovim flancam odmerili precej večji delež zemlje, rastlinice pa so se za lebensraum zahvalile z izjemno plodnostjo, rodnostjo in hektarskim donosom, kot ga ne pomnijo niti najstarejši prebivalci slovenske bistrice, šmartnega pod šmarno goro in okoliških vasi … delež obilne letini, kakšnih 8 kil žive teže ga je gotovo bilo, je tako zdajle že spravljen v polarnih razmerah, varno spravljen v dva deci glažke (okej, plastike) in čakajoč svoje integriranje v bolonjske omake, mineštre, bele fižole, osobukote, morske pašte, rdeče rižote, v tistih dnevih pa morebiti kakšen konča tudi kot bloody mary … para(dajz)kuhijada je potekala takole:

z avtom z velikim prtljažnikom smo se odpeljali do nahajališča svežih, do konca zrelih paradajzov, za katere smo položili varščino v obliki stekleničke ravskega olivca … po petnajstminutni vožnji nazaj do doma je vtomobil dišal, kot da bi vanj obesili 5 dišečih smrekic z vonjem frišnega paradajza … in potem smo dali na pult

  • čebulo
  • česen
  • korenje
  • stebelno zeleno
  • baziliko
  • sol
  • olivno olje

korenja, čebule, česna in zelene je bilo približno za 200 gramov na kilo paradajzov … čebulo smo cak-cak-cak, pa v največjo kastrolo na olivca zmehčat … česen malo bolj na fino, torej na cakec-cakec-cakec in primešati mehčajoči se čebuli … korenje po dolgem na pol, pa zvezat v šopek skupaj s steblom zelene in nekaj listi bazilike … ta pušeljček je šel še zraven k čebuličesnu, paradajz pa smo medtem dali na pol, pa na četrt, pa na osminke in ga per partes dodajali v kastrolo … pri tem smo pozorno odstranjevali vse nezrele in nerdeče dele, ker je drugače vse skupaj precej kislobno … na srednjem ognju je vse skupaj brbotalo dobro uro, potem pa smo eliminirali korenčkov šopek, paradajze fino zmleli z faličnim mešalnikom in precedili skozi fino sito, da smo se znebili ostankov olupkov in pečk … v ohlajeno salso smo zamešali še obilje sesekljane baziliko, jo nalili v plastične dva decije in zmrznili … o uporabi bomo sporadično poročali tokom naslednjih mesecev, hvala za pozornost in dober tek!

soundtrack: guns’n’roses – paradise city

5 thoughts on “parakuhijada

  1. folijo čez tikovnco, vale, da ne bo okvare! .sicer pa lih gruntam, da je soundrack v bistvu precej lamerski … čeprav, jebiga!, včasih mora pa tut kakšen odrasel mal zacvilit v naši bajti …

  2. Vale ima služben gepl, katerega si že nekaj časa (zaenkrat jalovo) prizadeva vrniti TOZDU v zameno za novega.
    Torej, Napster, kar pogumno klof-klof-klof po tipkovnici naprej, da bo tekla slina!

    TEEEEEEJK MIIIIIIII HOUUUUUUUMM!

  3. Zelo izviren in geografsko natančen potopis paradajza (Lycopersicum esculentum). Res pa je, da če izhaja iz Srednje Amerike in zahodne Južne Amerike, potem tudi Trojane in en krog po Ljubljani za tak paradajz ni nobena ovira.
    Hvala za zgoraj podani recept, ki ga bomo takoj uporabili. Škoda, da nam ni bil poznan že prej, kajti pridelali smo tudi obilo čebule in korenja; sveže bazilike pa smo lansko leto imeli toliko, da je letos nismo “upali” posejati.

  4. flanca, star chefovski pregovor pravi: bazilike ni nikoli preveč … predvsem zato, ker je domača letina vsako sezono popolnoma bedna … but we don’t quit!

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s