za tokratni nanin festen je moralni in materialni navdih jedilnemu konceptu dajala taljanska emilijsko romanjska krajina, ki sta jo gostitelja prekruzala par tednov nazaj in pri pohajanju tam naokoli ugotovila, da imajo prašiče, zajce, parmezan, putr in buče, ne pa tudi oliv in vina … prvega bojda ne uporabljajo, za drugega so se pa vendarle pomujali do sosedov … brez tega namreč ne gre, ane? … nazdravljali torej smo, jedli in veselili se pa itak … fotoreportaža:
[rockyou id=87463578&w=426&h=319]
prispevek iz chefovine je tokrat pripravila chefica … mandljeva torta/pita/biskvit se menda naredi tako, da se zmeša 20 dag moke z 15 dekami navadnega in enim vanilijevim sladkorjem … na sredi mešanice je potrebno izkoprati krater, v katerega se deneta eno celo jajce in en rumenjak ter 15 dag zmehčanega masla … na koncu se začenjo v vse skupaj vmešavati še grobo mleti mandlji, kar 15 dag jih je … ko je masa poenotena, jo prelij v 20-centi model in pred peko na površini izvedi še kakšno stilsko akrobacijo z mandljevimi lističi … še 40 minut na 180 stopinj, nato pa kuliranje in donegovanje s prašnim cukrčkom in šablono …
Razmišljam o bojkotu bloga Kruh in Vino. Branje takih prispevkov čudno vpliva name, saj dobim občutek, da imam steklino. Hudimana Napo, spet sem ti fauš … oziroma sem vama/vam fauš …
oprosti vale, le bojktoa ne! … bom skušal, v skladu s trendom v slovenskem medijskem prostoru, pisati bolj uravnoteženo … torej: za uravnoteženje slinenjenja ob emiliji romanji sem danes priobčil pisarijo o nizozemskem avtomatskem cvrtju … fair enough?