en krog

tiste, ki ste mnenja, da chefovinci kalorije samo vnašamo, naj potolažim, da nimate (čisto) prav … občasno jih tudi kurimo, ampak tudi med porabo energije se, vsaj glavi familije, po glavi podijo misli, kako priti do novih zalog … na špancirju okoli blejskega se človek, četudi je starejši od štirih let, kar malo zlakotni … kaj bomo? … o, poglej, tole bi lahko bila fina pečenka:

tokrat jo je srečno odnesel …

okej, naj mu po, pajotu, ker se je prikazal čisto na začetku kroga in notranjost še ni krulila … pa tudi sicer smo v rodbini po naravi bolj nabiralničarji (to vključuje tudi nabiranje po mesnicah, da bo jasno), kot pa jagri … podobno kot ta lena sorta lovcev, namreč ribo-lovci … ti se oborožijo s sikspekom in vietnamskim oblačilnim arzenalom, v blejsko vodo pomočijo par trnkov, odprejo fancy marele/šotore in kao aktivno preživljajo prosti čas v naravi … so pa med njimi tudi optimisti, vsaj tista dva, ki sta samo par metrov stran od palic že nastavila tabornikovega najboljšega prijatelja, ready made žar, namreč:

sam še ribe ujamemo …

glede na to, da sta lastnika tehle škatel veselo smrčala, domnevam, da sta zvečer na rešetke vrgla kaj lažje ujemljivega … torej tudi iz te živali ne bo južine … hm, oko bo torej treba obrniti stran od prirode in se prepustiti lokalnim kuharskim majstrom … iščemo kaj svežega, avtohtonega … o, lej, grill … in tabla z navedeno današnjo ponudbo:

danes se pa res vleče …

hm, tale dan je ekstremno dolg, ane, da mu črke kar že odpadajo … ali pa res ponujajo dojek na žaru? … mogoče ga dobijo od čarovnic, ki jih te dni itak pečejo na kresovih … pa tudi ribji del je precej simpatičen, kajne: od slovenskih, ki so nedefinirane vrste, ampak jih je več in so na žaru; prek nemških, ki jih je še vedno več in to kao postarvi, ampak ni rečeno da so na žaru; pa angleške, ki je sicer samo ena, ampak je cela in to grilted (kar je po mojem še posebno fancy način priprave); do italijanske, ki je najbolj opuljena: samo ena sama, samcata ofucana trota in to očitno sploh ne pripravljena … kot kaže blejci vedo, da je zdaj pri talijanih v trendu al crudono, mi pa smo ugotovili, da je navada železna srajca in da devet milijonov ust že ve, kaj je dobro:

barva interierja je nadvse pomembna!

ni slaba in ni poceni, pa tudi interierov, kot je tale z lila stoli in turkiznimi stebri ni več prav veliko naokrog … ampak pojesti jo po prvem minichefovem solo obhojenem blejskem jezeru: neprecenljivo!

Advertisements

2 thoughts on “en krog

  1. Skorajda bi se morali srečati! No, razen tega, da sva midva blodila po Vintgarju, kjer je gospod zaustavljal korak zaradi “ponujajočih se” rib. Okrog unih še-ne-pečenk sva samo malo zaokrožila, ker se nekako niso pustile ujeti (pa tudi dvomim, da bi nama teknila ta maščobna dekoracija), kremšnite pa tradicionalno izpuščamo, devet milijonov gor ali dol.

  2. u, napaka, napaka … tako za raco, kot za kremšnite … prelomite vendar že s tradicijo, saj smo v novem tisočletju … in raca je tako fina, če jo pred peko našpikaš, da mašč lepo ven odteče …

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s