ker se kruh in vino približujete svojemu stotisočemu ogledu, se mi je zazdelo, da je mogoče spet čas, da malo naboostam obisk s kakšnim vabljivim naslovom … poskus z bradom pittom pred skoraj letom dni, se je kar lepo obnesel, mogoče bo tako tudi z nudistkami, še posebej, ker so povrh vsega plemenite, kar je med ljudmi, še posebej mladimi, v tej državi zadnje čase jako popularno (akoprav gre za precej neokusno robo) … domnevam, da lovci na nudistke na spletu iščejo predvsem slike, zato jim hitro potešim firbec:
ah, tukaj, so! … cela gruča mladih plemkinj iz rodbine von gole … nekatere imajo še nadete neprobojne deviške protektorje, tiste bolj razgaljene in radožive pa že minglajo z gospodom petrom šiljem, džuskajo s češnjevo rajskimi sadeži in žoftajo v lastnih sokovih, odišavljenih z ekstra vergine eteričnim oljem … če padejo v sen bodo ležale na mehki postelji iz na zob kuhanih vrvic … juhej, cela orgija! … pokukajte še v zakulisje, kjer je bilo prav tako vroče!
- pol kile vongol
- četrt kile špagetov
- šopek peteršilja
- pol ducata češnjevih paradižnikov
- dva stroka česna
- max dober olivc
- sol, poper
ko se boš oziral za plemkinjami iz rodbine von gole pusti ob strani moralne zadržke in izberi vrečo najmanjših, ki jih v ribarnici uzre tvoje pohotno oko … operi jih pod tekočo vodo, jih prestavi v kozico primerne velikosti, pokrij in na srednjem ognju duši toliko časa, da se ti odprejo same od sebe … odcedi jih in prišparaj njih lastne dišeče bele sokove … nahajcaj še vodo za špagete, med kuhanjem le teh pa približno tričetrt vongol spravi iz oklepa (ako se je katera kljub nežnemu prigovarjanju dokončno zaprla vase, jo zavrzi – ni vredna objemanja tiste druge školjke, res ne!), ostale pa pusti za dekoracijo … česen fino naribaj in ga nežno prepraži na olivcu, dodaj še na osmnike narezane češnjevce in večino sesekljanega peteršilja ter zalij z belo školjčno vodo … ko zabrbota, prideni še izluščene školje in nežno grej … odcedi špagete, jih vrzi na omako in fino prešejkaj … vri še kakšno minutko, da popijejo malo omake, še enkrat zašejkaj in prestavi na krožnike … dekoriraj z ono neoluščeno četrtino školjk, posuj s preostalim petrešiljem in parkrat zavrti mlinček za poper … pokonzumiraj s slastjo in z batičevim sauvignonom 2001 … groovey!
soundtrack: revolting cocks – do ya think i’m sexy?
kruh & vino 
Ha, pa se mi ne cedijo sline … morskih sadežev v obliki školjk skorajda ne konzumiram, pripravljam pa sploh ne, ker jih pa potem res ne konzumiram …
he, vale, pa ne da sem našel tvoje korenje?
Menda res 🙂 … glede na to kakšen mojster si v kuhi pa ti prišepnem, da bi tvoje sahurno pohamstrala … vongole namreč …
Drugače pa ne vem kaj za en šment je to, da če pripravljam karkoli morskega (vključno z ribami) potem tega ne morem jest. Pa ne, da ne bi bilo dobro pripravljeno, ampak mi priprava obrne želodec.
Men se pa zdi, da je paradajz premočan za nežne školjčice. Čeprav ga je bolj za začimbo, je meni brez bolj všeč.
legitimen comment … s tem je namreč tako, da v srebrni žlici furajo verzijo brez paradajza, antonio carluccio pa v svoji testeninski bibliji predlaga piksnico pelatov in peperoncino … tale moja verzija je nekje vmes in je bila omizju dveh kar všečna … seniorjem pa je dovoljeno jesti tud brez …
spaghetti alle vongole so v originalu brez paradižnika pa s ful peteršilja. sicer pa je pašta itak narejena za improvizacijo in noben italijan se po moje ne bo upiral, če mu daš na krožnik rdeče – belo – zeleno kombinacijo. jaz se tudi ne bi
jep, vsak po svoje, sploh na laškem … v originalu kao celo niso špageti, ampak vermicelli, torej njih tanjša, napolitanska verzija …
Če smo že pri špagetih … testnine so nanjušili prvi Kitajci …
ma na, u stvari nisu bili kinezi, kao svi misle, nego je to sigurno i stoposto bio hrvatski junak iz korčule, marko polo … 🙂