muškatnica

ko je bil chef kakšnih petnajst let mlajši, približno petnajst kil lažji in je imel na glavi petnajst las več kot zdaj, je rad zašibal tja dol v dalmatinsko krajino, na brač, konkretneje u selo bobovišća na moru, kjer se je pri tonkotu nazorju, sicer nečaku vladimirjevem, utaboril v podstrešni sobici in dneve preživljal v senci s flašo kaltenberga v roki, večere na terasi pijoč tipično trpko/kislo domačo bevando in mlaskajoč ob krožnikih iz kuhinje tonkotove žene fanice, noči pa na tonkotovem s plinsko lučjo, pomočnikom dejanom in štirimetrskimi ostmi opremljenem čolnu … z motorčkom smo najprej v temi drobencljali kakšno uro daleč, potem pa na vesla in s prižgano lampo počasi iz uvale v uvalo … in vsake toliko je tonko zadegal ost v vodo in iz nje izvlekel hobotnico … potem jo je zelo nazorno pokončal s krepelcem in spravil v vedro … in tako naprej, do treh, štirih ponoči … pa spet uro drobencljanja nazaj domov … precej divje in prvinsko je bilo vse skupaj, prav zato me je verjetno tako fasciniralo, da sem rinil z njim vsako noč … enkrat se je na bodicah osti zvijalo nenormalno veliko število lovk – aaaa! vidi je, ona ždera muzgavca … e, nečeš! in ji ga je lepo spulil iz ust ter kresnil vsakega posebej … preden sta končala v vedru sem bil deležen še lekcije kaj je muzgavac: muškatna hobotnica, manjša kot ta velike in s samo eno vrsto polipov na lovki … zadnjič je imel ata privileggio na zalogi fletne primerke, tretjino kile je meril vsak in trije izmed njih so končali takole:

o, kje mamo pa drugo špuro polipov?

na sliki se seveda ne vidi, kaj vse so dali skoz, a lahko si mislite, da jim prav hudega ni bilo, drugače ne bi bili tako dobri … v foliji zapečena muškatna hobotnica ni nič kompliciranega … takole je, za štiri odrasle:

  • kvartet bratov muzgavac s povprečno težo 300 g
  • ena pomaranča (ali limona, če si v bolj citronskem obdobju)
  • štirje lovorovi listi
  • timijan
  • olivc, sol

muzgavce bo treba najprej vreči nazaj v njihov primarni ambient: slana voda … le da naj bo tokrat vrela in v njej naj boyzi brbotajo slabe pol ure … medtem segrej pečico na max in si pripravi štiri plahte alufolije, nareži pomarančo na kolute in osmukaj vejice timijana … vsak kos folije pobrizgaj z olivcem, natresi malo timijana, dodaj še rezino ali dve pomaranče in lovorjev list … na vse to položi muzgavca, ga še malo pošpricaj z olivcem in vse skupaj zavij v alu-žogo … te deni v vročo pečico za četrt ure, če se boš na ta recept spomnil poleti na pikniku, pa žoge položi kar v žerjavico …

soundtrack: kermit the frog – octopus’s garden

5 thoughts on “muškatnica

  1. mljask mljask, a hobotnico si pa kr zamrznjeno vrgu v vodo ali?
    pa na kolk si zakuru pecico?
    soboto pade muzgavac,
    hvala

  2. ne, ne zmrznjene – že ko sem jih kupil niso bile v zamrznjenem stanju … peč sem dal na ful, pri meni je to 250 … ampak saj veš, d aje vsaka peč mal po svoje rezana … na polno, u glavnem!

  3. Ježeš, saj je lepo videt in slišat, ampak niti pod razno je ne grem pripravljat, še manj jest … nekako mi ne gre dol po grlu …

  4. Evo, sm si vzel čas za tale receptič, ko sem videl par lepih primerkov muškatnice na pultu, sicer l’eclerca ampak nič zato.

    Glavna razlika med kuhano in tole je, da pri kuhani rabiš na koncu dodajat citrus, ko je enkrat skuhana, pri tej je pa celotna že “citrusirana”, ko se do konca skuha v foliji v pečici. Mogoče višja temperatura malo otrdi hobotnico, ampak glede na to da tekočina nima kam spizdit (vsi sokovi ostanejo v foliji), je kot da bi jo dokončal s kuhanjem v limoninem soku.

    Je še kakšen drug razlog, zakaj se jo vrže v folijo?

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s