hja, fuzbalski smo te dni, kaj bi se bili sprenevedali in se delali idealne … v četrtek sem že na šihtu ene parkrat pokibical, da “hrvacka & luka modrić”, pa sem kasiral zgolj poglede, ki so v najboljšem primeru domnevali, da imam vročino, v najslabšem pa trzali tja proti instituciji v polju … no, ko je jens lehman zvečer dvakrat pobiral europass iz mreže, kroatski gastarbajterski otroci pa so hladnokrvno lomili ze čmn mašin, je bilo že jasno, da je bilo prav, da sem dobrososedskim odnosom dal prednost pred jorasovsko zamerljivostjo … okej, kljub temu, da smo v lipom balunu poslušali pristranski komentar drugod zatemnjenega drugega hrta, pa me vendarle ni zaneslo tako daleč, da bi srebnil kakšno žujo, predvsem zato, ker so njihovi spoti precej fascio in kot taki meni jako odbijajoči (za razliko od ultracool našponanega prvoosebnega next levela guya ritchieja) … imam pa problem s spremljanjem nizozemskih tekem, ker so tako našponane, dinamične in hudobno magnetne, da med utakmico raje ne grem v klet po pirček, da ne bi zamudil kakšne bliskovite kontre … zato pa sem danes že drugi prepričljivi zmagi oranjetov nazdravil z zelo prepričljivim napitkom iz njihove soseščine:
orval, eden od šestih belgijskih trapistovskih pirčkov je s prijetno kislinico in nenavadno, res prepoznavno aromo še dodatno polepšal večer … finta orvalove svojskosti je v tem, da pirček hmeljijo tako, da med tritedenskim zorenjem v pivu namakajo velike vreče, polne hmelja … in ta hmelj prihaja iz nemčije in – saj ni res pa je! – savinjske doline … menihi na svojem webu sicer govorijo o yugoslavian styrian goldingu, ampak mislim, da je vsakomur jasno, kam pes taco moli … kakorkoli – praznujemo! … in kaj šele bo, ko bodo oranjeti lomili portugalce (ali obratno, huh …) no, v kleti na policah po zaslugi bruseljskih dveh stoji še kar nekaj trapističnih flaš, tako da ni strahu pred sušo … ni kaj, v praznovanje se spodobi tako ali drugače vpeljevati sosede, zato vas za nadaljnje sproščujoče in zabavno spremljanje eura 08 napotujem v blogovsko in radijsko soseščino … v prvi pozvonite pri “bergant” , v drugi pa se vsak delavnik ob 16.45 natjunajte na 89.3 ali na www.radiostudent.si in spremljajte smejurijsko emisijo drugi fuzbal …
kruh & vino 
Hehehe, moj neidelani je včeraj zvečer narezal malček sirčka, pršuta in klobase, pa nalil nežnega rdečega vinčeca, potem pa me je povabil, da si skupaj ogedava tekmo. Prisežem, da nisem zanalašč zaspala že po 15 minutah:-)
karmen, čestitke! … si namreč ena redkih, ki je pri gledanju grških fuzbalerjev zdržala celih petnajst minut, večinoma kinknemo že po treh, štirih … 🙂
Nas2 sva včeraj motorizirala v okolici Opatije in moja blont buča se je ubadala z vprašanjem, kakšen praznik je dol, da se vsi avti vozijo z 2+n zastavami naokoli. Šele čez kakšnih 10 minut mi je kapnilo, da gre za fuzbal. Na terasi so naju potem razveselili kozarci Kozla, za katere se je na koncu izkazalo, da so namenjeni izključno za vodo in nič drugega. Mladoletna natakarica ni imela blage veze kaj je to Kozel 😦
Kako pa to, da za orangine nisi odprl La Trappe, ako smo že pri trapistih?
hja, vale, kakšna mladoletna hrvaška kelnarca mogoče celo misli, da je staro češko pivo res iz češke in ne iz daruvara … je pa hec, da koza ne ve, kaj je kozel, hihi … grozni, ako bi ga le bil imel, la trappa, bi ga bil tudi odprl, tako pa sem pač sledil duhu dobrososedskih odnosov – raje v belgijo, kot v nemčijo, da ne bi slučajno kdo mislil da navijam za švabe … od belgijskih trapistov pa mi je orval najboljši, seveda malo tudi zaradi enotirnega koncepta orvalovih menihov, ki za prodajo varijo samo eno sorto pirčka … ampak je pa ta ena zato toliko boljša, hehe …