huh, upam da kdo ne bo delal mojega psihološkega profila zgolj na osnovi kruhovinskih zapisov v zadnjem času, ko sem pisal o krvaviji, še eni kravaviji, pa o terorostih in za konec še o pokojnikih … na v resnici še ni čisto konec, kajti danes sledi še ena (za nekaj časa res zadnja) krvava epizoda:
če si boš takole rdeče belo kockarsko solato namešal med počitnicami na hrvaškem, boš prav gotovo požel simpatije domorodcev, ki itak vse oblečejo v rdeče bele kocke … no, pa tudi če jo naštimaš samo zase ti ne bo hudega:
- tri rdeče pese
- konkretna feta fete (ali rezina drugega mladega sira iz slanice)
- žlica kisle smetane
- olje & kis & sol
- ščep suhega origana
- ščep kumine
peso in feto nakockaj na približno enako velike kocke … zmešaj origano, smetano, kis in sol in med mešanjem počasi prilivaj olje … kar dobiš, je preliv, zato ga prelij preko pese in fete … ne pozabi povrh potresti še kumine, pripraviti komadiča polnozrnatega kruha (ali, še boljše, komada stejka) …
soundtrack: james blood ulmer – aren’t you glad to be in america?
kruh & vino 
hm, le zakaj mi pesa ne diši reveč..
hmmm … mogoče zato, ker je še nisi probala s feto? 🙂 …
Fina, res fina večerja. Še celo rdeča pesa se je v hladilniku čisto k feta siru stiskala. Je že vedela zakaj 🙂 Vse pripravila tako kot je zapisano, le kruh ni bil polnozrnat, ma je bil pa domač- nonin. Hvala za tole.
Hehe, s feto me pa še niso silil jesti rdeče pese. Mi slabokrvneži je v večini videt ne moremo. So me starši prepričevali, kako bo pa sok rdeče pese dober z medom, pa mlekom, pa… Jk in bljk.
Meni je všeč, pesa, sam na živce mi gre, ker barvo spušča, packa smotana …
V malem bifeju čez ulico, pravi se mu Good for Food in je pretežno bio, imajo zadnja dva tedna med vso mogočo solato tudi peso. Ne, nisem je hotel, ker sem še vedno naveličan tiste, ki smo jo imeli za “solato” v celjskem pionirskem domu, vendar me je lastnica, Portugalka Ellena, prepričala, naj jo vseeno poskusim, ampak kot del “sestavljene”: z malo fižola, rukole, graha, quinoe, pečenih paprik in tako naprej, in je bila super. Je namreč vpila okus vseh drugih solat, dala pa tudi lepo barvo. Pa še hrustljava je bila. Zdaj bom pa probal še tvojo. In samo še ena prošnja: a bi, prosim, lahko napisal kaj o jedilniku Michaela Phelpsa. Jaz sem bil zelo očaran, vendar pa se mi zdi, da bi me bilo kar konec, če bi se ga poskusil držati. Na pomoč. Hvala.
Sem hotel elegantno polinkati tisti članek, pa mi SEVEDA ni ratalo. Kaj pa drugega: tukaj je prostaški link: http://www.guardian.co.uk/sport/2008/aug/14/michaelphelps.swimming1
jp, za take sorte tipa kot je phelps, mi je tak jedilnik u über čudn. čeprav se ga ne bi branil kaki dan… 🙂 po prekrokani noči, recimo… 🙂
pesa je zakon, samo ne tista packarija, ki jo v teglih prodajajo. kul je tudi kar surova naribana, solata stajl.. ali solo začinjena, ali pa en kup rdečega na kaki drugi solatki.
btw napo, a sodeluješ na bibisijevem fud forumu al raje lurkaš in z šedouz?